VSL sklep Cst 297/2014

Jedro

Insolventni dolžnik se ni dolžan posvetovati z upniki o novem poslovodji družbe, kaj takega je tudi precej oteženo in zamudno, saj ima dolžnik večje število upnikov, postopek prisilne poravnave pa česa takega ne prenese (postopek prisilne poravnave mora biti hiter). Gospodarska oseba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna, med postopkom prisilne poravnave pa je za obstoj dolžnika še posebej nevarno, če take osebe nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k imenovanju novega direktorja dolžnika M. Z.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pomisleke upniškega odbora. Družbenik (dolžnik) ni z ničemer izkazal, da druge osebe ni mogoče najti ali da bi jo iskal ali da se je vsaj skušal posvetovati s člani upniškega odbora. Tako je sodišče povsem izvotlilo pomen določbe 151.a člena ZFPPIPP, svojo vlogo je zreduciralo na golo potrjevanje sklepa družbenika, kar je v nasprotju z namenom zakonodajalca in namenom postopka prisilne poravnave.

3. Družbenik je z insolventnostjo že izgubil ekonomsko lastnino. Sodišče je odločitev sprejelo brez vsebinske obrazložitve in tehtnega premisleka. Zakonodajalec je dal jasno vedeti, da organi insolventnega dolžnika ne bi smeli sprejemati neobrazloženih odločitev brez upoštevanja interesov upnikov, pred imenovanjem direktorja bi se morali posvetovati z upniki in pridobiti njihovo pozitivno mnenje upnikov, ki so ekonomski lastniki družbe, saj ne smejo biti prosti pri presoji glede korporacijskih odločitev.

4. Na pritožbo so odgovorili dolžnik ter upnika E. T. Ltd in K. d. o. o.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pomisleki, da naj pritožnik ne bi bil upnik v tem postopku, nimajo podlage v spisu. Res upravitelj v predloženih osnovnem in dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremembe upnika ni upošteval. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom pritožnika za imenovanje v upniški odbor 15. 5. 2014 sprejelo sklep o zamenjavi člana upniškega odbora, zoper katerega ni bila vložena nobena pritožba. Iz tega sklepa izhaja, da je pritožnik pravilno izkazal prehod terjatve in o tem obvestil tudi upravitelja ter dokazal tudi prenos terjatve, prav tako pa je tudi presodilo, da ne gre za ločitvenega upnika (ker predhodna odredba ne daje ločitvene pravice), zato je to spremembo upoštevalo na podlagi 3. odstavka 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožnik je tako legitimiran za vložitev pritožbe.

6. Organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika sta med drugim pristojna sprejeti sklep o imenovanju novega člana poslovodstva insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobita soglasje sodišča (1. točka 1. odstavka 151.a člena ZFPPIPP), sodišče pa o tem soglasju odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora (2. odstavek 151.a člena ZFPPIPP). V obravnavani zadevi je upravitelj dal pozitivno mnenje, upniški odbor pa negativno mnenje. Iz mnenja upniškega odbora (PD 229) je razvidno, da se je upniški odbor tako odločil, ker glede na pojasnila M. Z. še vedno meni, da bo M. Z. preferiral lastnike dolžnika, kar je izkazal s svojim ravnanjem pri vodenju bilanc družbe, in ker glede na pojasnila ne namerava ukrepati v zvezi s sporno terjatvijo K. d. o. o., zaradi česar bi lahko bilo ogroženo poplačilo terjatev navadnih upnikov. To je tudi dejanski okvir, o katerem je moralo odločiti sodišče prve stopnje. Sklicevanje pritožnika na siceršnje navedbe v spisu in dodatno utemeljevanje stališča je prepozno in nedovoljeno (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Mnenje upniškega odbora je tudi sicer samostojno „pravno sredstvo“, to konkretno mnenje pa se ne sklicuje na katero od konkretnih vlog, danih v postopku. Iz mnenja upniškega odbora pa ni jasno, katero ravnanje naj bi predstavljalo „ravnanje pri vodenju bilanc družbe“ ter zakaj in kako naj bi po mnenju upniškega odbora M. Z. moral ukrepati s terjatvijo K. d. o. o. in kaj naj bi bilo sploh narobe s to terjatvijo. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je pritožnik član upniškega odbora, torej mu je bila že v fazi podaje mnenja zagotovljena kontradiktornost postopka – možnost oblikovanja jasnega stališča o predlogu, s katerim je bil seznanjen.

7. Iz navedenega višje sodišče ugotavlja, da je mnenje upniškega odbora pomanjkljivo, saj ne navaja, kakšna (konkretno) naj bi bila napačna ravnanja M. Z. kot računovodje in kako ter zakaj bi moral ukrepati v zvezi s terjatvijo K., in se zato sodišče prve stopnje konkretneje o tem niti ni moglo izjasniti, saj ni moglo presojati nezatrjevanih ravnanj. Sodišče prve stopnje pa se je lahko oprlo na upraviteljevo mnenje. Višje sodišče pri tem tudi poudarja, da se insolventni dolžnik ni dolžan posvetovati z upniki o novem poslovodji družbe, kaj takega je tudi precej oteženo in zamudno, saj ima dolžnik večje število upnikov, postopek prisilne poravnave pa česa takega ne prenese (postopek prisilne poravnave mora biti hiter). Tudi višje sodišče se strinja z mnenjem, da bi se verjetno dalo najti drugo osebo, vendar pa niti pritožnik ne navaja druge osebe, ki bi bila primernejša. Gospodarska oseba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna, med postopkom prisilne poravnave pa je za obstoj dolžnika še posebej nevarno, če take osebe nima. Glede trditve o preferiranju lastnikov dolžnika pa gre tudi zgolj za neko predvidevanje oziroma bojazen, ki ni podprta s konkretnimi ravnanji, na to pa v tem trenutku še ni možno opreti odločitve.

8. Višje sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je bilo mnenje upniškega odbora v pretežni meri pomanjkljivo in nekonkretizirano, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno konkretneje odgovarjati na njegova stališča, kot je to storilo v izpodbijanem sklepu. Ob utemeljenih razlogih (da ni predlagan ustreznejši kandidat, prejšnja direktorica je odstopila, dolžnik pa potrebuje poslovodjo, pri čemer je novi poslovodja zavezan k zakonitemu ravnanju in za nezakonito ravnanje odgovarja, tudi odškodninsko) je zato izpodbijani sklep povsem dovolj obrazložen, sodišče prve stopnje pa na v bistvu neobrazloženo mnenje upniškega odbora ni moglo sprejeti drugačnega sklepa in ga predloženo mnenje tudi ni moglo voditi k drugačni odločitvi, kot jo je sprejelo.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

23.04.2015

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cpg 13/2021
• VSL sklep Cst 202/2016
• Sodba U 43/2000