VSL sklep Cst 247/2014

Jedro

Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren, česar se ne more razbremeniti tako, da od sodišča zahteva soglasje k svojim odločitvam, ne da bi za to navedel konkretne okoliščine, ki bi omogočale preizkus upravičenosti takšnega predloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upraviteljici izdalo soglasje k sklenitvi sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi XI Pg 3073/2011 z dne 22.4.2014 med med tožečo stranko: D d.d. – v stečaju (stečajni dolžnik) in toženo stranko: Z. S.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZFPPIPP predpisuje pridobitev soglasja sodišča k poslom upravljanja stečajne mase iz prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP zaradi varovanja interesa upnikov stečajnega dolžnika. V primerih, določenih v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, to je v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem, nalaganja njegovega denarnega dobroimetja ter sklenitve sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedbe drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4. zakona ter iz oddelka 5.6 zakona, je soglasje sodišča pogoj za veljavno sklenitev posla.

5. Višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svoje izdano soglasje oprlo na predlog upraviteljice z dne 22.4.2014 ter odločitev obrazložilo izključno z razlogi, ki jih je navedla upraviteljica v navedenem predlogu. Niti sklep sodišča, niti predlog za podajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave pa ne vsebujeta konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi bil mogoč vsebinski preizkus v smislu prej navedenega – torej, da so s takšno sodno poravnavo varovani interesi upnikov stečajnega dolžnika. Na podlagi posplošenega navajanja, in sicer, da je poravnava koristna za stečajnega dolžnika zaradi možnosti hitrejšega zaključka stečajnega postopka ter upoštevajoč negotov izid in trajanje postopka, višje sodišče zaenkrat ne more pritrditi sodišču prve stopnje, saj niso navedene konkretne okoliščine, ki so pomembne za odločitev o predlogu, pri čemer sodišče prve stopnje niti ni moglo preveriti, ali je takšna sodna poravnava tudi dejansko najugodnejša v smislu varovanja interesov upnikov, saj za to ni imelo nobenih konkretnih podatkov.

6. Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren (prim. 102. člen ZFPPIPP), česar se ne more razbremeniti tako, da od sodišča zahteva soglasje k svojim odločitvam, ne da bi za to navedel konkretne okoliščine, ki bi omogočale preizkus upravičenosti takšnega predloga. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, na podlagi katerih pojasnil o dejanski vrednosti posameznih vrst delnic ter medsebojni povezanosti poslov je upraviteljica štela poravnavo z navedeno vsebino kot koristno s stališča varovanja interesov upnikov. To mora biti v predlogu upravitelja ne samo navedeno, pač pa tudi ustrezno (vsebinsko) opisano in dokazno podprto. Gre za postavke, ki se odražajo v določeni denarni vrednosti, zaradi česar zgolj posplošeno navajanje ne zadošča. Takega predloga ni mogoče preveriti (zlasti ne po višini), saj ni z ničemer dokazno podprt oziroma dokumentiran.

7. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v ponovljenem postopku moralo od upraviteljice zahtevati dodatna pojasnila v smisli zgoraj navedenega.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 318/2015
• VSL sklep Cst 274/2014
• VSL sklep Cst 118/2017