VSL sklep Cst 192/2014

Jedro

Podlaga za imenovanje (zamenjavo) člana upniškega odbora so do objave sklepa o preizkusu terjatev podatki o dolžnikovih (navadnih) upnikih, ki morajo v skladu z določbo 3. v zvezi s 1. točko 1.odstavka 142. člena v zvezi s 1. točko 3. odstavka 80. člena ZFPPIPP temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končal pred uvedbo postopka prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da upniku Republika Slovenija (Davčna uprava RS, dalje RS), preneha položaj člana upniškega odbora in se imenuje novega člana upniškega odbora, upnika A. d.o.o. V obrazložitvi je navedlo, da je RS 25. 3. 2014 podala predlog za njeno „razrešitev“ in za izvolitev oziroma imenovanje „novega člana upniškega odbora.“ Pojasnila je, da ni več upnica stečajnega dolžnika, ker je dolžnik 27. 11. 2013 njeno terjatev v celoti plačal. Sodišče prve stopnje je na podlagi določila prvega odstavka 85. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ugotovilo, da je RS odstopila s položaja člana upniškega odbora. Zato je imenovalo novega člana upniškega odbora, ki je naslednji na seznamu upnikov navadnih terjatev iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (80. člen ZFPPIPP).

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik K. d.o.o. in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni razlogi so v bistvenem naslednji:

- upravičenje RS do članstva v upniškem odboru je prenehalo že pred trenutkom, ko je bila imenovana v upniški odbor. RS je bila namreč v celoti poplačana že dne 27. 11. 2013, pred začetkom postopka prisilne poravnave. Zato je izgubila pravico opravljati procesna dejanja v postopku. Ugotovitev sodišča, da je RS odstopila s položaja člana upniškega odbora, ni pravilna;

- RS v upniški odbor sploh ne bi smela biti imenovana. Zato je lahko njeno imenovanje prenehalo le na podlagi zakona in to že v trenutku njenega imenovanja;

- sodišče je nepravilno uporabilo določilo prve in tretje alineja prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo izpodbijani sklep;

- sodišče bi moralo v času odločanja o zamenjavi člana upniškega odbora upoštevati vse prijavljene terjatve upnikov. Ugotoviti bi moralo, da z izpodbijanim sklepom imenovani novi član upniškega odbora, ni upnik z najvišjo prijavljeno terjatvijo. Ti upniki so poleg pritožnika še upniki E., d.o.o., M. K. ter Ei. d.o.o.;

- na seznam iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP se lahko sodišče pri odločanju o tem kateri navadni upniki imajo najvišje terjatve, opre le pri izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Kasneje, ko razpolaga z več podatki, pa mora upoštevati tudi druge podatke.

6. Pritožbeni očitek, da RS ne bi smela biti imenovana za članico upniškega odbora, ni utemeljen. Predlog za začetek (prav uvedbo) postopka prisilne poravnave je bil vložen 27.11.2013. Sodišče prve stopnje je začelo postopek prisilne poravnave 20. 2. 2014 (zaporedna št. 27). Podatki o dolžnikovih (navadnih) upnikih morajo v skladu z določbo 3. v zvezi s 1. točko prvega odstavka 142. člena v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končal pred uvedbo postopka prisilne poravnave. V konkretnem primeru je ta presečni dan 30. 9. 2013. RS je imela na ta dan (30. 9. 2013) terjatve do dolžnika v višini 64.743,46 EUR (predlog za zamenjavo člana upniškega odbora, zaporedna št. 105). Res so bile te terjatve RS do dolžnika plačane 27. 11. 2013, pred začetkom postopka prisilne poravnave (20. 2. 2014), kar pa na odločitev o imenovanju upniškega odbora, ni vplivalo. Sodišče namreč člane upniškega odbora imenuje v skladu z določbo 1. točke tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP, na podlagi seznama upnikov z navadnimi terjatvami do dolžnika. Ker je sodišče razpolagalo s podatkom, da je RS po navedenem seznamu tista upnica, ki sodi v upniški odbor, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je upravičenje RS do članstva v upniškem odboru prenehalo že pred trenutkom, ko je bila imenovana v upniški odbor. Pritožnikovo materialnopravno sklepanje, da je v konkretnem primeru šlo za zakonski dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 85. člena in ne za 3. točko prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP, ni pravilno. Položaj članu upniškega odbora preneha po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP tedaj, če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pa pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Po 58. členu ZFPPIPP pa preneha procesna legitimacija upnika, če je bila njegova prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo (1. točka 58. člena, ki lahko velja v postopku prisilne poravnave). V konkretnem primeru ni šlo za nobenega izmed primerov, ki ju opisujeta 57. in 58. člena zakona.

7. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo 3. točko prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP, ko je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je RS s položaja člana upniškega odbora odstopila. V prvem odstavku razlogov je sodišče povzelo predlog RS, v drugem odstavku pa je navedlo razloge za svojo odločitev. Očitek podane absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, torej ni podan.

8. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje, pri odločanju o zamenjavi člana upniškega odbora, upoštevati seznam prijavljenih terjatev z dne 1. 4. 2014 in 2. 4. 2014 (zaporedni št. 116 in 121), ni pravilno. Trenutek, ko je sodišče dolžno upoštevati druge podatke, kot so navedeni v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, je objava sklepa o preizkusu terjatev (prvi odstavek 81. člena ZFPPIPP). V skladu z navedeno določbo mora ravnati tedaj, ko upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana. Zato pritožnikovo stališče o potrebnosti upoštevanja vseh razpoložljivih podatkov, znanih v času odločanja, ni pravilno. Po sodišču dostopnih podatkih, v bazi sodne prakse, doslej ni bilo zavzeto drugačno stališče. Pritožnik pa ni navedel v katerih zadevah je sodišče odločalo drugače.

9. Sodišče druge stopnje pripominja, da mora sodišče pri odločanju o imenovanju (zamenjavi) članov upniškega odbora, upoštevati bodisi obstoj ovir, ki tedaj, ko so podane, onemogočajo imenovanje ( zamenjavo) upnika za člana upniškega odbora (drugi odstavek 78. člena ZFPPIPP) ali, prenehanje upnikovega upravičenja opravljati procesno dejanje po tretjem odstavku 57. ali 58. člena zakona (1. točka prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP). V zvezi z zamenjavo člana upniškega odbora se je glede pravilne uporabe 78. in 57. člena ZFPPIPP že oblikovala sodna praksa(1). V vseh navedenih odločbah pa ni šlo za dejansko stanje, ki bi se prilegalo obravnavanemu primeru.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena od ostalih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom FPPIPP).

---

(1) VSL sklep Cst 278/2011, Cst 163/2014, VSL sklep Cst 234/2013.

Datum zadnje spremembe:

11.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 7/2011
• VSL sklep Cst 265/2011
• VSL sklep Cst 15/2012