<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 299/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:PRP.299.2014
Evidenčna številka:VSL0066624
Datum odločbe:26.08.2014
Senat, sodnik posameznik:Mateja Toni (preds.), Dragan Vukovič (poroč.), Živa Bukovac
Področje:USTAVNO PRAVO - PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - neustavni občinski odlok - postopek za oceno ustavnosti - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe

Jedro

Upoštevajoč sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014 so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Tako morajo prekrškovni organi in sodišča v konkretnih postopkih ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1. To pomeni, da bi moralo sodišče pred svojo odločitvijo raziskati oziroma ugotoviti ali v zvezi z lastništvom zemljišča, po katerem naj bi potekala javna cesta, potekajo kakršnekoli aktivnosti občine v zvezi s sklenitvijo ustreznega pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna cesta ali pa se izvaja postopek razlastitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novem mestu odločilo, da se zahtevi za sodno varstvo kršitelja ugodi in se izpodbijani plačilni nalog PP Dolenjske Toplice z dne 29. 8. 2013 spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper kršitelja v zvezi z obravnavanima prekrškoma ustavi, ker dejanji nista prekršek, stroški postopka pa bremenijo proračun. Ugotovilo je namreč, da pred kategorizacijo obravnavane javne poti s kršiteljem občina ni sklenila ustreznega pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot ali pa izvedla postopka razlastitve, zaradi česar je ni mogoče šteti za površino, za katero bi veljala pravila ZCes-1 in kjer ne morejo uradne osebe izdajati nobenih ukazov.

2. Proti takšnemu sklepu se pravočasno pritožuje Policijska postaja Dolenjske Toplice in v pritožbi med drugim navaja, da iz obrazložitve sodišča ni moč razbrati, kateri odlok, ki naj ne bi bil v skladu z Ustavo in zakoni, ima sodišče v mislih in ker se ni opredelilo do 123.a člena ZCes-1A, je sodba nerazumljiva, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Obravnavana cesta predstavlja obstoječo javno cesto, zato zanjo velja 123.a člen ZCes-1A, ki napotuje na uporabo 5. člena ZCes-1A, ne glede na lastništvo zemljišča, po katerih poteka. V kolikor je sodišče menilo, da je določilo 123.a člen ZCes-1A v neskladju z Ustavo, pa bi moralo uporabiti določila prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču, postopek prekiniti in zahtevati njegovo ustavno sodno presojo. Policija na podlagi prvega odstavka 106. člena ZCes-1A izvaja nadzorstvo nad 4., 5., 6. in drugimi členi istega zakona tudi na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Zato predlaga, da se zahteva za sodno varstvo zavrne kot neutemeljena in potrdi plačilni nalog prekrškovnega organa, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Višje sodišče ob pregledu spisovnega gradiva najprej ugotavlja, da se poleg pritožbe predlagateljice postopka v spisu nahaja tudi vloga pooblaščenca oškodovanca, ki predlaga, da sodišče oškodovancu omogoči sodelovanje v postopku z vsemi pravicami po ZP, ga vabi na vse naroke in mu vroča vsa pisanja ter da ponovi in dopolni postopek z izvedbo doslej predlaganih dokazov oškodovanca, sodbo spremeni in kršiteljevo zahtevo za sodno varstvo zavrne. Te vloge pa ni moč obravnavati, ker v pritožbenem postopku sme po določilih tretjega odstavka 66. člena ZP-1 (glede na spremembo odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku) vložiti pritožbo izključno prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1.

4. V zvezi s pritožbo predlagateljice postopka glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka o prekršku pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločitve, 123.a člena v zvezi s 5. členom ZCes-1A izrecno ne omenja, vendar pa je iz vsebine obrazložitve razvidno, zakaj te določbe sodišče prve stopnje ni upoštevalo ter zakaj obravnavana cesta ni javna cesta, za katero bi veljala pravila ZCes-1, vsled česar ni moč govoriti o uveljavljani bistveni kršitvi določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Prav tako sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekiniti postopka in zahtevati ustavne presoje določila 123.a člena ZCes-1A, saj ni zatrjevalo, da je ta zakon neustaven, temveč naj bi bil neustaven odlok v zvezi s kategorizacijo cest glede na lastništvo zemljišča. Je pa potrebno pritrditi pritožbi glede urejanja statusa že obstoječih javnih cest, ki so kategorizirana z odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto. Upoštevajoč sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014 pritožbeno sodišče pripominja, da so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Tako morajo prekrškovni organi in sodišča v konkretnih postopkih ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1. To pomeni, da bi moralo sodišče pred svojo odločitvijo raziskati oziroma ugotoviti ali v zvezi z lastništvom zemljišča, po katerem naj bi potekala javna cesta, potekajo kakršnekoli aktivnosti občine v zvezi s sklenitvijo ustreznega pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna cesta ali pa se izvaja postopek razlastitve, saj je tako sedanje stanje dejansko nevzdržno.

5. Ker iz izpodbijane sodbe ni razvidna (ne)aktivnost Občine Novo mesto, je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti, sodišče prve stopnje pa naj v nakazani smeri ponovi postopek in pri tem opravi ustrezne poizvedbe ter nato na novo odloči.


Zveza:

URS člen 125, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZP-1 člen 66, 66/3, 156, 156-1. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a. ZJC-B člen 19.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc0MzQ2