VSL sklep Cst 248/2014

Jedro

Položaj, ko dolžnik v času odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo je podoben položaju, v katerem dolžnik v navedenem času poda predlog za redno prisilno poravnavo. Zaradi pravne praznine je treba v tem primeru smiselno uporabiti določila, ki urejajo razmerje med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in redno prisilno poravnavo tudi v razmerju med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in naknadno začetim postopkom poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Pri tem se je sklicevalo na smiselno uporabo določil 152. člena ZFPPIPP in zavzelo stališče, da je treba prestrukturiranju dolžnika dati prednost pred stečajem, če so zato podani pogoji.

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je v pritožbenem roku upnik Republika Slovenija vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlaga, da neutemeljeno pritožbo upnika zavrne oziroma zavrže in potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo nad dolžnikom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik v pritožbi navaja, da je zoper dolžnika dne 14. 1. 2014 predlagal uvedbo stečajnega postopka, ki se vodi pod opr. št. 153/2014. Dne 6. 2. 2014 pa je dolžnik vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi 236. člena ZFPPIPP. Navaja, da dolžnik zahtevi ni predložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave poslovodstva iz 1. točke istega odstavka, sodišče prve stopnje pa je kljub temu izdalo sklep, s katerim je odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do 6. 4. 2014. Nadalje pa je izdalo še izpodbijani sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave in prekinilo odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka, zoper katerega se je upnik tudi pritožil.

6. Upnik s pritožbenimi razlogi, ki se nanašajo na nepravilno odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o odložitvi odločanja, ne more uspeti. Slednje bi lahko uveljavljal le v pritožbi zoper sklep o odlogu odločanja o začetku stečajnega postopka, tega pa ni storil, zato je z navedenimi očitki prekludiran. Iz odgovora na pritožbo v zvezi z očitano nepredložitvijo izjave poslovodstva pa tudi izhaja, da dolžnik ne zaposluje delavcev, niti upniku ne dolguje ničesar iz naslova davkov in prispevkov, ki bi jih moral obračunati ob izplačilu plač, zato je bila predložitev poročila revizorja brezpredmetna. S tem se pritožbeno sodišče strinja.

7. Prav tako je zmotno stališče upnika, da se določila 152. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne morejo uporabljati, ker citirani člen ni naveden med določbami, ki so naštete v prvem odstavku 221.b člena ZFPPIPP, ki določa, katera zakonska določila o postopku prisilne poravnave se smiselno uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

8. Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da se glavni postopek poenostavljene prisilne poravnave in stečajni postopek po namenu med seboj izključujeta. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen finančnemu prestrukturiranju in odpravi insolventnosti dolžnika, namen stečajnega postopka pa je prenehanje dolžnika, unovčenje dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Zaradi izključevanja navedenih postopkov zaradi insolventnosti pa glede ureditve razmerja med tema dvema postopkoma obstaja pravna praznina, ki jo je treba zapolniti z ustrezno razlago ob upoštevanju namena postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave, bi bila s popolno nemožnostjo uporabe 152. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru dejansko onemogočena možnost prestrukturiranja insolventnega dolžnika preko postopka poenostavljene prisilne poravnave (več o tem dr. Nina Plavšak, Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, priloga Pravne prakse št. 21/2014, stran II-IV, z dne 29. 5. 2014; tako tudi sodna praksa sklepa VS LJ opr. št. Cst 116/2014 in opr. št. Cst 187/2014).

9. Razmerje med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in naknadno začetim postopkom prisilne poravnave je urejeno v določilih 236. do 238. člena ZFPPIPP. Dolžnik v primeru upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka lahko do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, sodišču predlaga, da za dva meseca odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (1. odstavek 236. člena ZFPPIPP).

10. Položaj, ko dolžnik v času odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo je podoben položaju, v katerem dolžnik v navedenem času poda predlog za redno prisilno poravnavo. Zaradi pravne praznine je treba v tem primeru smiselno uporabiti določila, ki urejajo razmerje med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in redno prisilno poravnavo tudi v razmerju med med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in naknadno začetim postopkom poenostavljene prisilne poravnave.

11. V obravnavanem primeru je dolžnik pred potekom roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pravočasno zahteval odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki mu je prvostopno sodišče ugodilo. V času odložitve odločanja o predlogu vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. S tem je opravičil odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ob smiselni uporabi določil tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v zvezi z določili prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave in s sklepom postopek odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

12. Po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave bo sodišče nadaljevalo s postopkom odločanja o upnikovem predlogu za stečaj. Če bo poenostavljena prisilna poravnava potrjena, bo veljala domneva, da je insolventnost dolžnika odpravljena (drugi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Če bo upnik vztrajal pri predlogu za začetek stečaja, bo moral navedeno domnevo izpodbiti.

13. V nadaljnjem postopku bo upnik imel možnost uveljavljati razloge, s katerimi izraža dvom v uspešnost finančnega prestrukturiranja dolžnika in sicer: (1) da je dolžnik močno prezadolžen (negativni kapital znaša 438.331,00 EUR), (2) da je njegovo poslovanje minimalno oziroma ga skoraj ni (v letu 2014 je dolžnik izdal samo en račun v znesku 3.516,70 EUR), (3) da je imel dolžnik do zaprtja blokiran račun 259 dni in (4) da so ukrepi finančnega prestrukturiranja nedefinirani. Za odločitev o pritožbi pa navedeni razlogi niso bistveni, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v tej smeri ni opredelilo ( 1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Neutemeljeno je tudi upnikovo sklicevanje na odločitev VS LJ v zadevi opr. št. Cst 347/2013, Iz obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da dolžnik v tem primeru ni predlagal odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in predlogu za začetek stečajnega postopka tudi ni ugovarjal, torej gre za povsem drugačno dejansko stanje kot v obravnavanem primeru.

15. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

12.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 1615/2015
• VSL Sklep Cst 151/2020
• VSL Sklep Cst 537/2020