<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 193/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.193.2014
Evidenčna številka:VSL0063094
Datum odločbe:01.07.2014
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik - Izak (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:predlog za začetek stečajnega postopka - pravni interes - ločitveni upnik - solidarno poroštvo - stečajni dolžnik

Jedro

Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico.

Upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, ne pa tudi v postopku zoper solidarnega poroka, saj lahko upnik presodi, da bo svoje interese učinkovitejše varoval v stečajnem postopku nad dolžnico kot solidarnim porokom. V primeru solidarnega poroštva ima upnik možnost uveljavljati svoj zahtevek zoper glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnico (pomotoma zapisano „predlog za začetek stečajnega postopka se zaveže“).

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da upnikovemu predlogu ugodi in začne stečajni postopek nad dolžnico ter imenuje upravitelja, dolžnikov predlog za naložitev plačila stroškov postopka upniku pa zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek osebnega stečaja, ker je ocenilo, da upnik nima pravnega interesa za vodenje osebnega stečaja zoper dolžnico. Obrazložilo je, da ima upnik do dolžnice terjatev na podlagi poroštva v višini 3.800.000,00 EUR, ki jo ima zavarovano z zastavno pravico, vendar na tujem premoženju. Zastavno pravico upnik uveljavlja v stečajnem postopku zoper glavnega plačnika H. d.o.o. - v stečaju, ki se vodi pod opr. št. St 286/13. Iz otvoritvenega poročila v tej stečajni zadevi izhaja, da je vrednost zastavljene nepremičnine 11.059.320,00 EUR. Zato je po oceni prvostopnega sodišča očitno, da se bo upnik lahko poplačal v razmerju do glavnega dolžnika, s čimer bo prosta svojih obveznosti tudi dolžnica. Zato je po oceni prvostopnega sodišča položaj upnika izenačen s položajem ločitvenega upnika. Namen stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov. Ker ima upnik terjatev zavarovano, po zaključku sodišča prve stopnje nima pravnega interesa za stečajni postopek. Če pa bi bil stečajni postopek začet, bi glede na (majhno) premoženje dolžnice upnik prišel do poplačila svoje terjatve le v višini približno 0,6%. Ob tehtanju (hudih) posledic osebnega stečaja za dolžnico in predvidenim zanemarljivim poplačilom upnika, sodišče prve stopnje ocenjuje, da ni razumnih razlogov za začetek postopka osebnega stečaja, ravnanje upnika pa predstavlja zlorabo.

6. Pritožnik utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da naj upnik zato, ker uveljavlja terjatev v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ne bi imel pravnega interesa za uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zoper dolžnico kot solidarnega poroka. Na ta način bi se izničile pravice upnika napram dolžnici kot solidarnemu poroku. Smisel solidarnega poroštva je v varstvu upnika, kadar mu dolguje več oseb. Namen solidarnosti je prav v zagotovitvi večje varnosti za upnika. Pri solidarnem poroštvu porok nima ugovora vrstnega reda. Glede na tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima upnik na voljo pravovarstveni zahtevek zoper glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati, vse dokler obveznost ne preneha, v konkretnem primeru do višine 51% obveznosti glavnega dolžnika – kreditojemalca po določbi 6. člena dodatka št. 3 h kreditni pogodbi št. 59905363, sklenjeni v obliki notarskega zapisa notarja X, opr. št. SV 696/11 z dne 5. 9. 2011.

7. Sodišče druge stopnje je že v sklepu Cst 35/2014 z dne 11. 2. 2014 opozorilo, da aktivno legitimacijo za začetek stečajnega postopka določa ZFPPIPP v 231. členu, in sicer je glede na 3. točko cit. člena predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti med drugim upnik, ki verjetno izkaže:

svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka,

okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico. Zato ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve. Drugačna odločitev bi pomenila kršitev upnikove pravice do sodnega varstva (prim. VSL sklep Cst 287/2013). Upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, ne pa tudi v postopku zoper solidarnega poroka, saj lahko upnik presodi, da bo svoje interese učinkovitejše varoval v stečajnem postopku nad dolžnico kot solidarnim porokom. V primeru solidarnega poroštva ima upnik možnost uveljavljati svoj zahtevek zoper glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati.

8. Pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da glede na hude posledice, ki jih ima postopek osebnega stečaja za dolžnico, ni razumnih razlogov za vodenje stečaja, saj bo terjatev upnika v višini 3.800.000,00 EUR poplačana le v zanemarljivi višini približno 0,6%. Pritožnik pravilno opozarja, da to predstavlja znesek 22.800,00 EUR, kar nikakor ni zanemarljivo. Prav tako upnik utemeljeno opozarja na možnost, da se utegne v stečajnem postopku nad dolžnico izkazati še kakšno dodatno premoženje oziroma povečanje stečajne mase na račun uspešno izpodbitih pravnih dejanj dolžnice. Če se v stečajnem postopku izkaže, da stečajna masa ne zadošča niti za stroške postopka, sodišče na predlog stečajnega upravitelja postopek v skladu s prvim odstavkom 378. člena ZFPPIPP zaključi brez razdelitve upnikom. Podatki v spisu pa ne kažejo na to, da bi bila stečajna masa neznatne vrednosti oziroma da ne bi zadoščala niti za stroške stečajnega postopka. Iz dolžničine izjave je namreč razvidno, da njeno premoženje iz življenjskega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja znaša približno 29.000,00 EUR.

9. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje oceno vrednosti zastavljenih nepremičnin v lasti glavnega dolžnika oprlo na oceno stečajnega upravitelja glavnega dolžnika, podano v otvoritvenem poročilu, da znaša vrednost nepremičnine 11.059.320,00 EUR. Medtem je sodni cenilec, določen v tem stečajnem postopku, po pregledu nedokončane nepremičnine ocenil, da je realna vrednost nepremičnine, na kateri ima upnik ločitveno pravico, največ 3.800.000,00 EUR, iz upnikovih navedb pa izhaja, da zanimanja za nakup ni, zato utegne biti iztržek še manjši. Prvostopno sodišče je navedeno cenitev povsem zanemarilo in se do tovrstnih navedb upnika ni opredelilo.

10. Glede ugotovitev sodišča prve stopnje, da so zakonske posledice osebnega stečaja, ki se vodi proti volji dolžnika, zanj hude, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te lahko le objektivna posledica njegove insolventnosti, če bi se tekom postopka izkazalo, da je podana, ne pa upnikove zlorabe pravic.

11. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati procesne in materialnopravne predpostavke insolvenčnega postopka po 231. in 14. členu ZFPPIPP. Ker je prvostopna sodnica v tej zadevi že dvakrat zavzela stališče, da ni podan pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, je bilo treba zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom (356. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 231. OZ člen 1019, 1019/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxNTI1