VSL sklep Cst 221/2014

Jedro

Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Ugotovilo je, da je podana upnikova aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ker pa ni podan upnikov pravni interes za začetek stečajnega postopka, je predlog zavrglo. Pomanjkanje pravnega interesa je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom, da je dolžnik v redni likvidaciji. Ugotovilo je, da je dolžnik na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru Srg 2013/34007 z dne 25. 9. 2013 v postopku prostovoljne likvidacije. Pri tem se je oprlo še na določbe Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, predvsem na določbe, ki opredeljujejo vlogo likvidacijskega upravitelja in dolžnost predlagati začetek stečajnega postopka (414. člen ZGD-1), pomen njegove pisne izjave (410. člen ZGD-1) ter poudarilo njegovo odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči upnikom (419. člen ZGD-1). Posebej je še poudarilo, da je dolžno registrsko sodišče pred izbrisom subjekta iz sodnega registra zaradi zaključka redne likvidacije preveriti, ali iz dokazil, priloženih predlogu, izhaja, da so bili upniki poplačani oziroma so bili interesi upnikov ustrezno zavarovani ter da je bil ostanek premoženja razdeljen družbenikom. Ugotovilo je še, da je upnik terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku, prijavil v redni likvidaciji v roku iz prvega odstavka 405. člena ZGD-1.

6. Višje sodišče se strinja z upnikom, da so pogoji za začetek stečajnega postopka določeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Le-ta določa dva materialnopravna pogoja. Prvi je obstoj aktivne legitimacije - obstoj zapadle terjatve do dolžnika (231. člen ZFPPIPP). Obstoj tega pogoja je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ni pa ugotavljalo obstoja drugega materialnopravnega pogoja za dovolitev začetka stečajnega postopka - insolventnosti dolžnika (14. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je to utemeljilo na pomanjkanju pravnega interesa - nad dolžnikom poteka redna likvidacija, v okviru le-te pa je upniku zagotovljeno zadostno varstvo za poplačilo njegove terjatve. To stališče je zmotno. Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji. ZGD-1 v 414. členu sicer določa, da mora likvidacijski upravitelj, če na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, ustaviti postopek likvidacije in predlagati začetek stečajnega postopka, vendar pa je potrebno omenjeno določbo razlagati - ob odsotnosti siceršnjih določb, ki bi redno likvidacijo določale kot negativno procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka - le v smeri, da je nastanek omenjenega dejstva znotraj gospodarske družbe po zakonu dolžan ugotoviti likvidacijski upravitelj, ne pa katerikoli drug organ, niti skupščina ne (prim. Ivanjko Šime, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 783).

7. Ne drži, da imata stečajni postopek in postopek redne likvidacije isti cilj. Edini skupni cilj je prenehanje družbe, do tega pride tako v postopku redne likvidacije kot tudi v stečajnem postopku, vendar pa je to samo eden od ciljev redne likvidacije, sicer pa se oba postopka tako po ustroju kot tudi po učinkih razlikujeta. Če je neposredni cilj stečajnega postopka poplačilo upnikov iz premoženja dolžnika, pa je cilj likvidacijskega postopka razdelitev premoženja med delničarje, poprej pa je treba poplačati upnike v celoti. Če dolžnik nima zadosti sredstev in na njegovi strani obstoji insolventnost, je nad njim potrebno opraviti stečajni postopek (kar jasno izhaja iz 414. člena ZGD-1); to za upnike pomeni, da ne bodo v celoti poplačani. Tudi ni mogoče utemeljiti odločitve na tem, da registrsko sodišče dolžnika ne bo izbrisalo iz sodnega registra zaradi zaključka redne likvidacije, če bo ugotovilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji - da so bili v postopku poplačani oziroma ustrezno zavarovani interesi upnikov in da je bil ostanek premoženja razdeljen družbenikom (prim. drugi odstavek 418. člena ZGD-1). Pogoje za izbris subjekta iz sodnega registra zaradi zaključka redne likvidacije je potrebno razlagati v časovnem okviru - do prenehanja in izbrisa subjekta iz sodnega registra bo prišlo v prihodnosti. Likvidacijski upravitelj je dolžan terjatve plačati ob zapadlosti, zato utegne biti upnik ob takem stališču prikrajšan za učinkovito uveljavljanje svoje terjatve; za varstvo pravic upnika ne zadošča samo prijava terjatve v redni likvidaciji, za upnika je bistveno, ali je ta terjatev ob zapadlosti tudi plačana ali vsaj ustrezno zavarovana. Zato dejstvo, da bo registrsko sodišče ob izbrisu ugotavljalo pogoje za izbris subjekta iz sodnega registra, upniku ne jemlje pravnega interesa za začetek stečajnega postopka. Vse to pa velja tudi za odgovornost likvidacijskega upravitelja v smeri vestnega in poštenega opravljanja vseh nalog v zvezi z likvidacijo in končno tudi za njegovo (po višini omejeno; prim. drugi odstavek 419. člena ZGD-1) odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči upnikom. To je le dodatno varstvo, ki ga zakon upnikom priznava v primeru nepravilnosti pri prenehanju družbe z redno likvidacijo, vendar pa upnikom ne odvzema možnosti (pravnega interesa) predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika.

8. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotavljati obstoj insolventnosti in o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti.

9. Odločitev o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP. Dolžnik z odgovorom ni prispeval k odločitvi višjega sodišča.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 302/2015
• VSL sklep Cst 193/2014
• VSL sklep Cst 603/2014