VSL sklep Cst 188/2014

Jedro

Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoč, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik niti pred sodiščem prve stopnje niti sedaj v pritožbi ne ugovarja zoper ugotovitev sodišča prve stopnje, da je z verjetnostjo izkazana upnikova terjatev v višini glavnice 798.581,84 EUR, ki skupaj s pripadki presega 1,5 milijona EUR, in da s plačilom zamuja več kot dva meseca, kar je sodišče ugotovilo na podlagi listin, navedenih v zadnjem odstavku 2/5 strani sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. S tem je izpolnjen prvi materialnopravni pogoj za začetek stečajnega postopka (231. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Prav tako je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik trajneje nelikviden, saj prejema le mesečno pokojnino v znesku okoli 661,74 EUR, ki je poleg tega obremenjena s terjatvami upnikov. Domneva se, da je trajnejša nelikvidnost podana, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobju, ki niso daljša od dveh mesecev (3. točka drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). S tem je podan drugi, kumulativni materialnopravni pogoj za začetek postopka osebnega stečaja.

5. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju ugotovilo tudi dolžnikovo dolgoročno plačilno nesposobnost (glej zadnji odstavek obrazložitve na 3/5 strani; v tem okviru je ugotovilo vrednost dolžnikovega solastnega deleža 380.500,00 EUR, ki je po mnenju cenilke težko prodaljiv). Ker je podana že zgoraj navedena oblika insolventnosti, se višje sodišče posebej ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na nepravilno oceno vrednosti nepremičnin. V tej fazi postopka, glede na povedano v 4. točki obrazložitve, to ni pomembno. Tako kot tudi ni pomembno dolžnikovo zatrjevanje, da upnik ni bil pripravljen k sklenitvi izvensodne poravnave. Pomembno je le, ali je upnik aktivno legitimiran za predlaganje stečajnega postopka, to pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo.

6. Preostale pritožbene navedbe se nanašajo na izvedbo naroka dne 27. 2. 2014. Dolžnik je navedel, da sodišče naroka ni preložilo kljub izkazanemu zdravniškemu potrdilu, ki je jasno izkazovalo, da ni bil sposoben udeležbe na naroku, prav tako pa je vabilo prejel tri dni pred razpisanim narokom, kar je že samo po sebi kršitev postopka, saj mu ni bil dan potreben čas, da se pripravi na narok in zagotovi potrebno pravno pomoč. Navaja, da sodišče na zapisnik ni povzelo dolžnikovih navedb, da ni sposoben biti prisoten na naroku zaradi težke in dolgotrajne infekcijske bolezni. Najprej višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik na naroku 27. 2. 2014 dejansko predložil zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka (priloga zapisnika), vendar pa je dolžnik na naroku bil prisoten. Tam je sicer izrazil, da ni sposoben spremljati obravnave, zato jo bo zapustil, vendar, kot izhaja iz zapisnika, tega ni storil in je izvedenki na naroku zastavljal vprašanja. Kot neutemeljene se torej izkažejo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnikovo nezmožnost sodelovanja na naroku, in da ne ve, kaj se je na naroku dogajalo.

7. Po določbi 115. člena ZPP sodišče preloži narok le, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Preložitev naroka je torej izjema od pravila. Višje sodišče ugotavlja, da je bil v tej stečajni zadevi predhodno že opravljen narok (17. 7. 2013), kasneje je bil narok razpisan še za 7. 1. 2014 in 4. 2. 2014 in obakrat preklican na dolžnikovo prošnjo ter na podlagi enakega zdravstvenega razloga, kot je primer sedaj (dolžnikovi vlogi na zap. št. 29 in 31), zato je sodišče ravnalo povsem pravilno, da je narok 27. 2. 2014 opravilo. Več kot očitno je, da v tem primeru ne gre za nenadno ali nepredvidljivo zdravstveno oviro temveč za stanje. Po prepričanju višjega sodišča je dolžnikovo ravnanje v zvezi z nesposobnostjo sodelovanja na naroku le dodatni poskus nadaljnjega zavlačevanja odločanja o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu (1). Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoči. Ne samo, da gre za pritožbeno novoto, saj kratkega roka od prejema vabila do naroka na samem naroku ni grajal in gre v tem primeru za nedovoljeno pritožbeno novoto (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP in 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je tudi neutemeljena, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj Vrhovno sodišče sodba Sodba II Ips 596/2003 z dne 11. 11. 2004; Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, 2010, GV Založba in Uradni list, stran 96

Datum zadnje spremembe:

09.10.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1142/2011
• VSL sodba I Cpg 1294/2012
• VSL sodba I Cp 170/2012