VSL sklep Cst 191/2014

Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP.

Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana 1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo ter (2.) zavrglo ugovor upraviteljice zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 3.2.2014.

2. Zoper 1. točko izreka navedenega sklepa se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ni več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata (VSL sklep Cst 4/2011), sodišče prve stopnje pa je ugovor upraviteljice zavrglo, in to iz procesnih razlogov. Ob tem je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, saj bodo pravne posledice pogojne obsodbe izbrisane pred potekom preizkusnega obdobja. Pri tem višje sodišče ne sme uporabiti prakse iz zadeve Cst 148/2013. Obsodba se tudi nanaša na dejanje, storjeno v letu 2004, tako da je dolžnik ob vložitvi predloga za odpust obveznosti upravičeno menil, da je dejanje že zastarano, pri čemer ni sam v ničemer povzročil tako dolgega sojenja, ki ni bilo izvedeno v razumnem roku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik ima prav, ko trdi, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ga je sodišče prve stopnje sprejelo po uradni dolžnosti in ne na ugovor upraviteljice, ki ga je zavrglo, pri čemer je del, kjer je upraviteljičin predlog zavržen, postal pravnomočen, saj se upraviteljica zoper ta del (2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje) ni pritožila. Višje sodišče se sicer ne strinja s stališčem, da je bil upraviteljičin ugovor pravilno zavržen, saj v skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. zadevi Cst 148/2013 z dne 16.4.2013, na katerega se sicer sklicuje tudi izpodbijani sklep, in Cst 247/2013 z dne 9.7.2013) ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP. Vendar pa se zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa ni pritožil nihče, zato višje sodišče tega sklepa ne more spremeniti.

5. Takega pooblastila, da bi sodišče po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ponovno po uradni dolžnosti presojalo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, pa sodišče prve stopnje nima, kar je že sprejeto tudi v sodni praksi – o tem je Višje sodišče v Ljubljani odločilo s sklepom Cst 4/2011 z dne 19.1.2011. Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP (1. in 2. odstavek 400. člena ZFPPIPP) le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti, kar izhaja že iz 400. člena ZFPPIPP, ki ureja le začetek postopka odpusta obveznosti. Sklep o začetku postopka odpusta obveznosti pa se kasneje lahko spremeni le na pritožbo dolžnika in na ugovor upnika ali upravitelja v smislu 403. člena ZFPPIPP. To izhaja tudi iz 1. odstavka 407. člena ZFPPIPP, ki določa, da je sklep o odpustu obveznosti po preteku preizkusnega obdobja dopustno izdati, če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali je bil pravočasno vloženi ugovor zavrnjen. Sodišče pa niti ob poteku preizkusnega obdobja nima pooblastila, da bi preverjalo, ali morda obstaja ovira za odpust obveznosti, če tega v postopku ni uveljavljala upravičena oseba.

6. Ker tako ni bilo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, je pritožba utemeljena. Višje sodišče je zato izpodbijano 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.10.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 25/2011
• VSL sklep Cst 491/2014
• VSL sklep Cst 77/2017