VSL sklep Cst 110/2014

Jedro

Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začetku postopka osebnega stečaja 1) začelo postopek osebnega stečaja na dolžnikom, 2) imenovalo upravitelja B. P., 3) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, in 4) odredilo izplačila iz proračuna sodišča.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da se je nad dolžnikom že vodil stečajni postopek, ki pa je bil po njegovem ugovoru proti odpustu obveznosti, s katerim je bil uspešen, končan brez razdelitve upnikom. Dolžnik že v prejšnjem stečajnem postopku ni imel nobenega premoženja, iz katerega bi se upniki lahko poplačali, pri čemer dolžnik s podajo predloga za začetek postopka osebnega stečaja zlorablja svojo pravico, saj s predlogom ne želi doseči zakonitega namena postopka osebnega stečaja, temveč želi ob dejstvu, da ne razpolaga z nobenim premoženjem niti s prihodkom, ponovno poskusiti z odpustom obveznosti in s tem posega v upnikovo pravico do pravne varnosti in pravico do premoženja. Ta postopek ni namenjen zgolj odpustu obveznosti, temveč gre za poseben postopek znotraj postopka osebnega stečaja, ki dolžniku omogoča odpust obveznosti ob predpostavki, da se je in se trudi poplačati obveznosti, pa kljub unovčeni stečajni masi svojih dolgov ni uspel poplačati, pri čemer je vsaj delno in sorazmerno poplačilo upnikov ključen element oziroma celo predpostavka postopka osebnega stečaja. Z vložitvijo novega predloga tako dolžnik ne želi poplačati svojih upnikov, predlog je bil vložen neposredno po koncu predhodnega postopka, premoženjsko stanje se ni spremenilo, torej želi zgolj prikrajšati pritožnika in ostale upnike, katerih terjatve so bile v prejšnjem postopku že priznane. Dolžnik tako zlorablja svojo pravico do vložitve predloga in pravico do brezplačne pravne pomoči.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nad dolžnikom je že tekel stečajni postopek St 245/2012, v katerem je bil zavrnjen odpust obveznosti, stečajni postopek pa je bil končan brez razdelitve upnikom, ker stečajni dolžnik tudi ni imel nobenega premoženja, iz katerega bi bili lahko poplačani upniki. Dolžnik je ponovno predlagal začetek stečajnega postopka, ponovno pa je predlagal tudi odpust obveznosti. Sedaj je predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o začetku stečajnega postopka utemeljilo s tem, da je dolžnik sedaj zaposlen, presežek prejemkov nad zneskom, ki je izvzet iz stečajne mase, pa sodi v stečajno maso. V tem je očitno videlo smisel postopka osebnega stečaja, v katerem se bo oblikovala stečajna masa, iz katere se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo, pri čemer ob odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka še ni odločalo o predlogu za odpust obveznosti.

7. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, v delu, v katerem pa te terjatve niso plačane v stečajnem postopku, pa terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP); drugače je določeno za primer, da je prišlo do odpusta obveznosti. To pa pomeni, da mora dolžnik razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.

8. Višje sodišče pa ugotavlja, da v konkretni zadevi namen stečajnega postopka ne bo dosežen. Odpust obveznosti je bil že pravnomočno zavržen. Po lastnih navedbah dolžnik zasluži mesečno 600,00 EUR. Pri tem ni jasno navedel, ali to predstavlja bruto ali neto znesek. V času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka je predpisana minimalna plača znašala 783,66 EUR, od 1.1.2014 dalje pa znaša 789,15 EUR, oboje bruto. Kadar prejemnik minimalne plače ni dolžen nikogar preživljati (in dolžnik, kot je sam navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka, nikogar ni dolžen preživljati), znaša neto minimalna plača dobrih 600,00 EUR (od 1.1.2014 je to 606,16 EUR). Glede na navedeno je jasno, da tudi če je dolžnik navedel neto znesek plače, to pomeni, da njegovi mesečni prihodki niso višji od minimalne plače. V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo prejemki na podlagi plače, razen zneska v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (1. točke 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič. Drugega premoženja pa dolžnik nima. Glede na navedeno (ob prej izpostavljenem dejstvu, da je bil predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen) pa višje sodišče ugotavlja, da tudi upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Ob tem pa za proračun sodišča tudi v takih primerih nastane strošek začetnega predujma za stroške stečajnega postopka, ki prav tako ne bo povrnjen, ker ni in ne bo stečajne mase. Zato ima upnik prav, ko trdi, da namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki. Zato v obravnavanem primeru ni pravovarstvene potrebe po postopku osebnega stečaja (enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 47/2014 z dne 11.2.2014, objavljen na portalu AJPES v zadevi St 2682/2013). Ker te potrebe ni, je potrebno predlog za začetek stečajnega postopka zavreči.

9. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka ter zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka (128. člen ZFPPIPP).

10. Izrek o upnikovih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

07.08.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 336/2022
• VSL sklep Cst 163/2016
• VSL Sklep Cst 179/2023