VSL sklep III Cpg 48/2003

Jedro

Glede nastopa pravnih posledic pripojitve je v pravni teoriji sprejeto stališče, da nastopijo pravne posledice pripojitve z vpisom v sodni register in da se tista dejstva, ki so posledica pripojitve, dokazujejo z izpisom iz registra, brez potrdila o pravnomočnosti sklepa registrskega sodišča. Vpis začetka stečajnega postopka, ki je

izveden za vpisom pripojitve, je tisto objektivno dejstvo, ki je preprečilo poznejše vpise kakršnihkoli sprememb tako pri stečajnem dolžniku (prevzemni družbi), kot tudi pri prevzetih družbah kot pravnih prednicah stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbe zoper sklep St 211/2002 - 104 z dne 12.6.2003 se zavrnejo in

se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi M d.o.o., se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. - 8. točka izreka sklepa St 211/2002 - 115 z dne 20.6.2003) razveljavi.

Razveljavi se sklep sodišča prve stopnje, s katerim je ugotovilo, da je bil stečajni postopek, ki se je na podlagi sklepa istega sodišča z dne 12.6.2003 začel zoper dolžnika M X d.o.o. - v stečaju, zaradi izbrisa M X d.o.o. iz sodnega registra dne 19.6.2003, od tega dne dalje prekinjen (1. točka izreka sklepa St 211/2002 - 115 z dne 20.6.2003).

Pritožba A.R., ki jo je vložil kot lastnik M d.o.o., se zavrže.

Obrazložitev

Stečajni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je dne 12.6.2003 izdal sklep St 211/2002 - 104, s katerim je na predlog upnikov A, Ljubljana, B, Anhovo, C - v likvidaciji, Gorizia in D, Celovec, po dne 12.6.2003 opravljenem naroku za ugotovitev pogojev za začetek stečajnega postopka (uvod sklepa), začel stečajni postopek nad dolžnikom M X d.o.o., Ljubljana, št. registrskega vložka ..., matična št. ..., šifra dejavnosti ... (1. točka izreka sklepa). V točkah 2 - 5 je sodišče imenovalo stečajno upraviteljico, odredilo objavo oklica upnikom in vpis začetka stečajnega postopka v sodni register, določilo vsebino oklica upnikom in določilo narok za preizkus prijavljenih terjatev.

S sklepom St 211/2002 - 115 z dne 20.6.2003 je stečajni senat ugotovil, da je bil stečajni dolžnik dne 19.6.2003 izbrisan iz sodnega registra in je zato izdal sklep o prekinitvi začetega stečajnega postopka (točka 1 izreka sklepa). V točki 2 izreka sklepa je z dnem 20.6.2003 nadaljeval stečajni postopek zoper pravne naslednike izbrisanega dolžnika in sicer zoper družbe: - I d.o.o, Ljubljana, št. reg vložka ..., matična št. ... - M... d.o.o, Medvode, št. reg. vložka ..., matična št. ... - M S d.o.o., Ljubljana, št. reg. vložka ..., matična št. ... in - M A d.o.o., Ljubljana, št. reg. vložka ..., matična št. .... V točki 3 izreka je imenoval stečajno upraviteljico vseh štirih navedenih subjektov, v točki 4 odredil objavo na oglasni deski in v Uradnem listu, v točki 5 odredil vpis sklepa v sodnem registru pri vseh štirih subjektih vpisa, v točki 6 vsebino oklica upnikom, v točki 7 poziv dolžnikom, da brez odlašanja poravnajo svoje dolgove in v točki 8 je stečajni senat določil narok za preizkus terjatev za dne 15.9.2003 ob 12. uri v sejni dvorani v 9. nadstropju Okrožnega sodišča v Ljubljani na Slovenski cesti v Ljubljani.

Zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom M X d.o.o. je dne 13.6.2003 vložil pritožbo M X d.o.o., ki sta se mu pridružili še družbi H d.o.o., Ljubljana in P M.D. d.o.o., Ljubljana. Pritožbeno sodišče iz vsebine pritožbe ugotavlja, da gre pri označbi datuma sklepa, ki se s pritožbo izpodbija (sklep St 211/2002 z dne 12.3.2003) za očitno pomoto pritožnikov, ki izpodbijajo sklep z dne 12.6.2003, zato ni dvoma, da je vložena pritožba zoper sklep stečajnega senata St 211/2002 - 104 z dne 12.6.2003.

Zoper sklep stečajnega senata St 211/2002 - 115 z dne 20.6.2003 je dne 30.6.2003 pooblaščenec, odvetnik ... vložil pritožbo v imenu I d.o.o., M d.o.o., M S d.o.o., M A d.o.o., A.R. in Z.Š.. Na podlagi naknadnega obvestila sodišču, da ima pooblastilo le za zastopanje M d.o.o. in A.R., je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. III Cpg 36/2003 z dne 10.7.2003 pritožbe I d.o.o., M S d.o.o., M A d.o.o. in Z.Š., zavrglo.

Sodišče prve stopnje je predložilo pritožbenemu sodišču v reševanje pritožbe zoper oba izpodbijana sklepa. Pritožbeno sodišče je o vseh pritožbah odločilo na isti seji dne 3.9.2003 in sicer o pritožbah zoper sklep z dne 12.6.2003 v točki I. izreka in o pritožbi zoper sklep z dne 20.6.2003 v točki II. izreka tega sklepa.

I.

O pritožbah pritožnikov zoper sklep stečajnega senata z dne 12.6.2003:

Zoper sklep, s katerim je začet stečajni postopek, se sme poleg oseb, ki so pooblaščene za zastopanje dolžnika, pritožiti tudi lastnik (peti odstavek 97. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. list RS št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščenec za zastopanje dolžnika izkazal veljavno pooblastilo na zadnji skupščini dolžnika imenovanega direktorja M.M., ki so mu sicer pooblastila z dnem začetka stečajnega postopka prenehala (prvi odstavek 105. člena ZPPSL), ne pa tudi pravica, da se pritoži zoper sklep o začetku stečajnega postopka (peti odstavek 97. člena ZPPSL). Za presojo dovoljenosti pritožbe (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) zadostuje predloženi sklep skupščine o imenovanju direktorja, pri čemer se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeljevati do pravilnosti sklepa skupščine. Dolžniku, ki je po svojem pooblaščencu sodeloval tudi v postopku ugotavljanja pogojev za začetek stečajnega postopka, ni mogoče odreči pravice, da se pritoži zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Enako velja glede pritožbe oseb, ki zatrjujejo, da so s pogodbo, ki je sklenjena v notarski obliki, pridobili delež v dolžniku in poslovodji prijavili in dokazali pridobitev (primerjaj določilo prvega odstavka 417. člena ZGD-F). V tem pritožbenem postopku sta pritožnika H d.o.o. in P d.o.o. izkazala pridobitev poslovnega deleža in jima je zato pritožbeno sodišče priznalo status oseb, ki imata pravico vložiti pritožbo.

Pritožniki so izpodbijali izdani sklep iz pritožbenih razlogov napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagali, da ga pritožbeno sodišče v celoti razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba zoper sklep ima po vsebini dva različna očitka sodišču prve stopnje, pri čemer naj bi vsak zase pomenil oviro za izdajo izpodbijanega sklepa. Prvi je v tem, da je za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še vedno obstajala procesna ovira, ker še ni bil končan postopek po predlogu dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave in drugi v tem, da ni podana legitimacija dolžnika, da se nad njim začne stečajni postopek. Pri tem pritožniki opozarjajo, da subjekt M X d.o.o. ni pravnomočno vpisan v sodni register in da bo iz registra z veliko verjetnostjo v kratkem izbrisan.

V pritožbi zatrjevana bistvena kršitev procesnih določb ZPPSL, ki naj bi bila storjena s tem, ko je sodišče odločilo o uvedbi stečaja, kljub po dolžniku dne 15.5.2003 vloženemu predlogu za prisilno poravnavo (St 95/2003), katerega "zaradi zlorabe procesnih pravic" ni upoštevalo, ni podana. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je, kot to izhaja iz uvoda izpodbijanega sklepa, več upnikov predlagalo stečajni postopek nad dolžnikom. Z vložitvijo prvega predloga za začetek stečajnega postopka je bil nad dolžnikom uveden stečajni postopek. V skladu z določilom prvega odstavka 5. člena ZPPSL insolventen ali prezadolžen dolžnik lahko predlaga upnikom pred začetkom stečajnega postopka ter med njim sklenitev prisilne poravnave. V drugem odstavku istega člena je določena prepoved, da sodišče ne sme izdati sklepa o začetku stečajnega postopka, dokler ni končan postopek prisilne poravnave. V primeru, če je predlog za začetek prisilne poravnave vložen pred izdajo sklepa o začetku stečaja, zakon določa procesno oviro za začetek stečajnega postopka, ne določa pa nobenih posledic, ki bi vplivale na vložene predloge za začetek stečajnega postopka (in s tem na uvedbo le-tega). Zato vložitev predloga za prisilno poravnavo sama po sebi ne daje opore sodišču, da predloge za začetek stečajnega postopka zavrže in zato ni utemeljen očitek pritožnikov, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uvesti stečaja do konca postopka o prisilni poravnavi. Sodišče na uvedbo postopka, glede na vložene predloge upnikov za stečaj, ni imelo nobenega vpliva. Je pa sodišče prve stopnje res dne 12.6.2003 sprejelo sklep o začetku stečaja nad dolžnikom, pri čemer pa tudi pritožnikova smiselna trditev, da tega ne bi smelo storiti, ker je obstajala procesna ovira za izdajo takega sklepa, ni utemeljena. Pred razpisom naroka za ugotovitev ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, ki je bil opravljen dne 12.6.2003, je sodišče prve stopnje potem, ko je ustavilo postopek prisilne poravnave zaradi umika predloga, izdalo sklep o dolžnikovem ponovnem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave. To izhaja iz priloženega spisa, ki ga je sodišče vodilo pod opr. št. St 95/2003. Sklep z dne 28.5.2003 je po svoji vsebini predstavljal zavrženje predloga za prisilno poravnavo. S tem pa niso bili več izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave (primerjaj z določilom prvega odstavka 27. člena ZPPSL) in se je postopek prisilne poravnave končal. Pritožba zoper sklep namreč ne zadrži njegove izvršitve (peti odstavek 13. člena ZPPSL v zvezi s prvim odstavkom 71. člena ZPPSL) razen, če ni v zakonu drugače določeno. Ker ZPPSL nima posebnih določb o tem, da pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za prisilno poravnavo zadrži njegove učinke in upoštevaje načelo hitrosti stečajnega postopka (drugi odstavek 11. člena ZPPSL), pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka pred odločitvijo pritožbenega sodišča o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za prisilno poravnavo, ni storilo očitanih postopkovnih kršitev. S tem pa tudi ni lastnikom dolžnika odvzelo pravice, da predlagajo prisilno poravnavo v stečaju.

Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi s trditvami, da predlagatelj z umikom predloga za prisilno poravnavo in s ponovno vložitvijo (istega) predloga, ni zlorabil procesnih pravic. Pritožniki v pritožbi ponavljajo razloge, ki so jih navedli v pritožbi zoper sklep St 95/2003 z dne 28.5.2003. Pritožbeno sodišče je obravnavalo tudi to pritožbo v zadevi III Cpg 49/2003 in jo zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Zato so se izkazali uveljavljani pritožbeni razlogi o neutemeljenosti in nepravilnosti odločitve sodišča prve stopnje kot neupoštevni.

Odgovor na drugi del trditev pritožnikov, da ni podana stečajna legitimacija dolžnika, zahteva opis vseh pravnorelevantnih dejstev in posledic, do katerih je prišlo pri dolžniku, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bil dne 29.11.2002 vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom I d.o.o., Ljubljana. Na dan vložitve predloga je bil dolžnik gospodarska družba, organizirana v pravnoorganizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo, ki se je identificirala s firmo I, družba za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, s sedežem v Ljubljani na naslovu .... Matična številka kot drugi identifikacijski znak je .... Družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v vložku številka .... Sodišče je vročilo predlog upnika v izjavo dolžniku. Dne 9.1.2003 je dolžnik na predlog odgovoril, da mu nasprotuje, ker niso podani pogoji za stečaj. V tej vlogi se je glede na vpis spremembe firme pravilno označil z imenom M X d.o.o. in tudi opozoril na izvedeni vpis pripojitve družb M A d.o.o., M S d.o.o. in M d.o.o., k dolžniku (sklep registrskega sodišča Srg 6836/02 z dne 5.12.2002). Upnik B Anhovo d.d. je vložil pritožbo zoper sklep registrskega sodišča, pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in sklep registrskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo registrskemu sodišču v nov postopek (sklep VSL, IV Cpg 23/03 z dne 7.5.2003). Stečajni senat je dne 12.6.2003 sprejel sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom M X d.o.o., Ljubljana.

Z dnevom vpisa pripojitve prevzetih družb k dolžniku kot prevzemni družbi, torej s 5.12.2002 so nastale pravne posledice, ki so določene v tretjem odstavku 521. člena v zvezi z drugim odstavkom 532. člena ZGD-F. Pripojitev je ena izmed v zakonu predvidenih oblik statusnega preoblikovanja družb, pri kateri z vpisom pripojitve v sodni register, prevzete družbe prenehajo. ZGD-f ne določa, da z vpisom pripojitve preneha tudi prevzemna družba. To pa pomeni, da vpis pripojitve prevzetih družb k stečajnemu dolžniku kot prevzemni družbi, ni imel nobenih pravnih posledic, ki bi v formalnem smislu pomenile oviro na strani dolžnika, da nastopa v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave, ki se vodi po določilih ZPPSL (prvi odstavek 4. člena ZPPSL). Dolžnik je pridobil lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register (prvi odstavek 3. člena ZGD) in te lastnosti z vpisom pripojitve v sodni register ni niti izgubil niti je ni ponovno pridobil. Zato tudi sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sklepa registrskega sodišča o vpisu pripojitve, na sposobnost gospodarske družbe (kot prevzemne družbe), da se nad njo izvede stečajni postopek, nima nobenega vpliva in ni tisto pravnorelevantno dejstvo, ki bi lahko imelo vpliv na formalni status stečajnega dolžnika kot pravne osebe. S kakšnim imenom je družba poslovala na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa za presojo njene procesne sposobnosti, da nastopa kot stečajni dolžnik, prav tako ni pomembno. Firma je posebno ime gospodarske družbe in ni posebna pravna oseba (primerjaj določilo prvega odstavka 12. člena ZGD). Zato tudi razveljavitev sklepa registrskega sodišča, s katerim je to dovolilo vpis spremembe firme iz I d.o.o. v M X d.o.o,. ni tisto pravnorelevantno dejstvo, ki bi imelo vpliv na formalnopravni status dolžnika. Tudi mnenje pritožnika, da naj bi bil subjekt M X d.o.o. v kratkem izbrisan, ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep registrskega sodišča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, nima opore niti v izdanem sklepu pritožbenega sodišča niti v ZSReg saj pritožbeno sodišče ni spremenilo odločitve registrskega sodišča (primerjaj določilo tretjega odstavka 40. člena ZSReg), pač pa je le izpodbijani sklep razveljavilo in ga vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno obravnava vloženi predlog za vpis sprememb v sodni register. Glede na dejstvo, da je stečajni senat ugotovil, da glede na podatke, ki jih je dolžnik predložil v postopku prisilne poravnave in v katerem je upošteval tudi prenos premoženja s prevzetih na prevzemno družbo, še vedno obstoji stečajni razlog prezadolženosti, ki ga pritožniki v tem postopku niti ne izpodbijajo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb materialnega prava.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

II.

O pritožbah M d.o.o. in A.R. zoper sklep stečajnega senata St 211/2002 z dne 20.6.2003:

Po stališču prvostopenjskega sodišča je pritožnik postal eden izmed pravnih naslednikov stečajnega dolžnika; zato mu ni mogoče odreči pravice, da se zoper sklep pritoži (peti odstavek 97. člena ZPPSL).

Pritožba vsebuje izjavo, da se sklep izpodbija v točkah 2 do vključno 9 izreka, pri čemer je pritožbeno sodišče ugotovilo, da vsebuje izrek izpodbijanega sklepa le 8 točk. Zato je štelo, da je v pritožbi prišlo do očitne pomote v zapisu, da se izpodbija tudi 9. točka in je obravnavalo pritožbo zoper 2. do vključno 8. točko izreka izpodbijanega sklepa.

Pritožba pritožnika A.R. kot lastnika družbe M d.o.o. pa ni dovoljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Ko je pooblaščenec lastnikov M X d.o.o. dokazoval legitimacijo lastnikov za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, je zatrjeval da je A.R. z vpisom pripojitve M d.o.o. k prevzemni družbi M X d.o.o. v zameno za svoj 5% delež v M d.o.o. pridobil večinski poslovni delež v prevzemni družbi, ki ga je nato odsvojil R.Ž., ta pa nato pridobiteljema H d.o.o. in P d.o.o. Pritožbeno sodišče je tem trditvam in predloženim listinam o zamenjavi članskih pravic s prenosi poslovnih deležev sledilo in zato pritožbi lastnikov dovolilo. Če pa je pri ugotavljanju pravice do pritožbe nove lastnike štelo kot osebe, ki so se zoper sklep o začetku stečajnega postopka zoper M X d.o.o. lahko pritožile, ne more enake pravice v postopku zoper dolžnika M d.o.o. priznati osebi, ki je svoj delež že odsvojila.

Pritožnik M d.o.o., ki naj bi na podlagi ponovnega vpisa v sodni register dobil pravno sposobnost, je v pritožbi zoper izpodbijani del sklepa uveljavljal razloge napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da ga pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani izrek sklepa nasprotuje samemu sebi in razlogom sklepa, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. V obrazložitvi navedeni razlogi, da s ponovnim vpisom izbrisanih subjektov vpisa iz sodnega registra, zaradi razveljavitve sklepa registrskega sodišča o vpisu pripojitve, ni prišlo do statusnih sprememb na strani stečajnega dolžnika in da to dejstvo tudi ne vpliva na oblikovano stečajno maso stečajnega dolžnika in na odgovornost stečajnega dolžnika tudi za obveznosti prevzetih družb (zadnji odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa), so v nasprotju z 2. točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nadaljuje stečajni postopek nad dolžniki I d.o.o., M d.o.o., M S d.o.o. in M A d.o.o. kot pravnimi nasledniki družbe M X. Tak izrek sklepa bi namreč upravičeval zaključek, da bo sodišče vodilo štiri različne postopke, v katerih se bodo oblikovale stečajne mase vsakega stečajnega dolžnika posebej. V tem delu pa si izrek in obrazložitev nasprotujeta. Zato je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijani točki 2 in posledično tudi v točkah 3 - 8 izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Točka 2 izreka sklepa je posledica procesnega sklepa o prekinitvi postopka zoper stečajnega dolžnika M X d.o.o.- v stečaju (točka 1 izreka sklepa). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da procesno dejanje sodišča, s katerim je prekinilo začet stečajni postopek nad dolžnikom, zajema prav tako absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14.točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi stečajnega postopka temelji na ugotovitvi, da je bil stečajni dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Iz vpogledanih podatkov iz informatizirane baze podatkov sodnega registra pri subjektu vpisa, ki je vpisan v registrskem vložku ..., ki jih je vpogledalo tudi sodišče prve stopnje, pa to dejstvo ne izhaja. Vpisana je le ugotovitev, da je bil sklep registrskega sodišča Srg 6836/2002 z dne 5.12.2002 o spremembi firme, skrajšane firme, osnovnega kapitala, ustanoviteljev, družbene pogodbe in pripojitve družb M A d.o.o., M d.o.o. in M S d.o.o., na podlagi sklepa Višjega sodišča IV Cpg 23/2003 z dne 7.5.2003, razveljavljen. Navedeni zapis v sodnem registru je v nasprotju z navedbo v razlogih točke 1 sklepa, da je bil stečajni dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Zato je pritožbeno sodišče odločilo o tem, da se točka 1 izreka sklepa, ki zajema bistveno kršitev določb postopka, razveljavi (zadnji stavek prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Z razveljavitvijo sklepa o prekinitvi stečajnega postopka pa je odpadla potreba, da sodišče prve stopnje ponovno odloča o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki dolžnika. Pritrditi je pritožniku, da družbe, ki so navedene v točki 2 izreka niso pravni nasledniki stečajnega dolžnika. Ni pa mogoče pritrditi pritožniku, da so te družbe "oživele" zaradi njihovega ponovnega vpisa v sodni register. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi iz izpodbijanega sklepa, da registrsko sodišče po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, v registru ne bi smelo več vzpostaviti prvotnega stanja in vpisati že enkrat izbrisanih gospodarskih družb M A d.o.o., M S d.o.o. in M d.o.o., v sodni register. ZGD-F veže vse posledice iz tretjega odstavka 521. člena na vpis pripojitve v sodni register; pravila registrskega sodišča po določajo, kdaj se izvede vpis določenih podatkov v sodni register. Sodišče v postopku odločanja o predlogu za vpis podatkov, ki se pri subjektu vpisa vpisujejo v sodni register oziroma o zahtevku za vpis, odloči s sklepom (drugi odstavek 12. člena ZSReg). Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba (prvi odstavek 14. člena ZSReg). Po določbi drugega odstavka 34. člena ZSReg pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe vpisa v sodni register (odredba za vpis se izda in izvrši takoj po izdaji sklepa o vpisu, ne da bi sodišče čakalo na pravnomočnost sklepa). Glede nastopa pravnih posledic pripojitve pa je v pravni teoriji sprejeto stališče, da nastopijo pravne posledice pripojitve z vpisom pripojitve v sodni register in da se tista dejstva, ki so posledica pripojitve, dokazujejo z izpisom iz registra, brez potrdila o pravnomočnosti sklepa registrskega sodišča (glej ZZK s komentarjem, GV/98, stran 125). Na podlagi izvršenega vpisa pripojitve v sodni register je tudi sama prevzemna družba, ki se je udeleževala postopka prisilne poravnave, sodišču predložila drugačne podatke o kapitalski strukturi, višini premoženja in višini obveznosti, vse kot posledici izvršenega vpisa v sodni register, ne glede na dejstvo, da je zoper sklep registrskega sodišča upnik B Anhovo vložil pritožbo. Na teh podatkih temelji tudi stečajni razlog prezadolženosti dolžnika. Ko je stečajni senat začel stečajni postopek nad dolžnikom kot prevzemno družbo, v sodnem registru še ni bil izveden vpis sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, da se razveljavi sklep registrskega sodišča z dne 5.12.2002 in da se zadeva vrne registrskemu sodišču v nov postopek. Registrsko sodišče je v registrskem vložku ... dne 18.6.2003 vpisalo sklep o začetku stečajnega postopka opr. št. St 211/2002 z dne 12.6.2003. Ta vpis pa je tisto objektivno dejstvo, ki je preprečilo poznejše vpise kakršnihkoli sprememb tako pri stečajnem dolžniku (prevzemni družbi), kot tudi pri prevzetih družbah kot pravnih prednicah stečajnega dolžnika (primerjaj z določilom tretjega odstavka 111. člena ZPPSL). Ko je registrsko sodišče dne 19.6.2003 ponovno vpisalo v sodni register pravne osebe, ki so prenehale, je s tem vpisom dejansko poseglo tudi v vpisane podatke v registrskem vložku dolžnika, nad katerim je bil že začet stečajni postopek in je s tem nastala situacija, kot da bi šlo za razdelitev stečajnega dolžnika na več novih subjektov, čeprav za takšen vpis ni imelo podlage. V konkretnem primeru ni prišlo in tudi ni moglo priti do razdelitve stečajnega dolžnika na štiri novo nastale subjekte. Z odločitvijo pritožbenega sodišča (IV Cpg 23/2003 z dne 5.7.2003), da pritožbi upnika ugodi in da se razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register ter vrne zadeva v nov postopek pa niti niso nastali pogoji za ponoven vpis prevzetih družb v sodni register. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločitev pritožbenega sodišča, da se zadeva ponovno obravnava v registrskem postopku, postala brezpredmetna. Vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja pa je postala nemogoča. Zato ponovni vpis izbrisanih prevzetih družb v sodni register, ki ga je izvedlo registrsko sodišče po uradni dolžnosti zaradi vzpostavitve stanja, kot je bilo pred izdajo sklepa o vpisu pripojitve, z odredbo o vpisu z dne 19.6.2003, ne more imeti nobenih učinkov in bo ta vpis moralo registrsko sodišče z novo odredbo odpraviti.

Datum zadnje spremembe:

18.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2133/99
• VSL sklep II Cpg 1291/99
• VSK sklep Cpg 263/99