VSL sklep Cpg 526/95

Jedro

Ponovno preizkušanje že ugotovljenih terjatev ni mogoče in jih tudi upniki, katerih terjatve so nastale zaradi odstopa od pogodbe in v času, ko je bil opravljen prvi narok za preizkus terjatev, še niso imeli položaja upnikov, nimajo pravice prerekati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je dejstvo, da je upnik na naroku dne 14.3.1995 prerekal terjatve treh drugih upnikov, brez pravnega učinka (1. točka izreka sklepa). Podredni predlog istega upnika, naj se navedene terjatve ponovno preizkusijo, je zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi napačne uporabe določil ZPPSL. Navedel je, da je z odločitvijo sodišča prve stopnje postavljen v neenakopraven položaj z drugimi upniki, ki so njegovo terjatev lahko prerekali, on pa njihovih ne more. To je v nasprotju z načelom enakopravnosti upnikov kot enim temeljnih načel stečajnega postopka in z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Do take situacije ni prišlo po njegovi krivdi, saj v času, ko je bil opravljen prvi narok za preizkus terjatev, sploh še ni imel položaja upnika. Trdi in z uporabo primerjave s prejšnjim stečajnim zakonom utemeljuje, zakaj je sodišče pri svoji odločitvi napačno uporabilo določbo 3. odst. 142. člena ZPPSL. Navaja še, da je bilo zanj tako kot je za vse ostale upnike iz 1. alineje 2. odst. 137. člena ZPPSL, izključno od ravnanja stečajnega upravitelja odvisno, kdaj je lahko prijavil svojo terjatev in s tem pridobil položaj upnika v stečajnem postopku. Zakon v 137. členu enako obravnava vse upnike in za tiste iz 1. alineje 2. odstavka ne določa, da bi bili kakorkoli prikrajšani v svojih pravicah. Kritizira stališče stečajnega senata, da bi podelitev pravice do prerekanja ostalih terjatev upnikom iz 1. alineje 2. odst. 137. člena ZPPSL povzročila negotov položaj upnikov celo po glavnem razdelitvenem naroku. Svoj predlog, naj se dovoli ponoven preizkus terjatev, ki jih želi prerekati, pa utemeljuje s tem, da je bilo tako odločeno tudi za terjatve delavcev in trdi, da je ta njegov predlog stečajni senat zavrnil brez obrazložitve.

Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in pritožnika napoti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekanih terjatev, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za ponoven preizkus terjatev.

Pritožba ni utemeljena.

Za prijavo terjatev je predpisan prekluziven rok dveh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije (glej 1. in 8. odst. 137. člena ZPPSL). Izjema je predpisana v 1. in 2. točki 2. odst. 137. člena ZPPSL za upnike, katerih terjatve so nastale zaradi odstopa od pogodbe (rok za prijavo terjatve je 30 dni od prejema obvestila stečajnega upravitelja o odstopu od pogodbe) in upnike, katerih terjatve so oživele zaradi uspelega izpodbijanja pravnih dejanj (rok za prijavo terjatve je 30 dni od pravnomočnosti odločbe). Vsaka terjatev mora biti preizkušena na naroku za preizkus terjatev (1. odst. 141. člena ZPPSL). Jasno je, in zakonodajalec se je ob sprejemu zakona tega gotovo zavedal, da nekatere terjatve do prvega naroka za preizkus terjatev ne morejo biti prijavljene. To velja predvsem za terjatve, oživele zaradi uspelega izpodbijanja pravnih dejanj (postopki za izpodbijanje praviloma trajajo dalj časa), pa tudi za terjatve, nastale zaradi odstopa od pogodbe (čeprav je za stečajnega upravitelja v 1. odst. 121. člena ZPPSL predpisan rok treh mesecev po začetku stečajnega postopka, v katerem lahko odstopi od pogodbe).

Zato je nujno, da se take terjatve preizkusijo šele na enem od naslednjih narokov za preizkus terjatev. Pa vendar je v zakonu izrecno predpisano, da se terjatve, ki jih na naroku stečajni upravitelj prizna in jih nobeden od upnikov ne prereka, štejejo za ugotovljene (3. odst. 142. člena ZPPSL). To pa pomeni, da je o obstoju teh terjatev v takem primeru odločeno in njihov preizkus na kakšnem od naslednjih narokov ni več dopusten.

Upnikom, ki ob času preizkusa terjatev še niso imeli položaja upnikov, zakon pač ne daje možnosti, da bi na naroku, na katerem se preizkuša njihova terjatev, še lahko prerekali terjatve drugih upnikov (ki so bile že preizkušene in ugotovljene in se torej ne morejo ponovno preizkušati). S temi svojimi določbami je torej zakon omejil pravice teh upnikov, ko je postopek preizkušanja terjatev uredil tako, da upniki z ugotovljenimi terjatvami lahko prerekajo terjatve upnikov, ki so brez svoje krivde šele kasneje pridobili položaj upnika, temu pa take pravice proti ostalim upnikom ne daje.

Vendar pa je ravno nevarnost, da bi bil sicer še na samem naroku za glavno razdelitev položaj vseh upnikov negotov, kot je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, narekovala tako ureditev postopka preizkušanja terjatev. Pritožnik pri razlogih, zaradi katerih oporeka temu stališču, ne upošteva položaja upnikov, katerih terjatve so oživele zaradi uspelega izpodbijanja pravnih dejanj. Ti upniki bodo praviloma lahko šele precej pozno prijavili svoje terjatve in bi torej res lahko že povsem na koncu postopka glavne razdelitve stečajne mase s prerekanjem že ugotovljenih terjatev privedli stečajni postopek skoraj na nov začetek. Ravno to pa je bil glede na prakso pri izvajanju stečajnih postopkov po prejšnjem zakonu razlog za vrsto določb, s katerimi je v novem zakonu omogočeno hitrejše vodenje teh postopkov.

Tudi po prejšnjem stečajnem zakonu pa pritožnik s svojo terjatvijo zaradi odstopa od pogodbe ne bi bil prav nič v boljšem položaju.

Njegova razlaga, da je prejšnji zakon pri pravicah na kasnejših narokih za preizkus terjatev prerekati terjatve, ki so bile že preizkušene na prejšnjih narokih, ločil med upniki, ki so prejšnje naroke zamudili po svoji krivdi, od tistih, ki za to niso bili krivi, je zmotna. Kot terjatve iz 2. odst. 126. člena prejšnjega ZPPSL je namreč treba šteti vse terjatve, prijavljene v stečajnem postopku po roku 30 dni od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu, določenega v 6. točki 90. člena prejšnjega ZPPSL, torej tudi terjatve upnikov, nastale zaradi odstopa od pogodbe ali uspelega izpodbijanja pravnih dejanj. Tudi ti upniki (enako kot upniki, ki so po svoji krivdi prepozno prijavili svoje terjatve) torej po določbi 3. odst. 126. člena prejšnjega ZPPSL na naroku za preizkus njihovih terjatev niso mogli prerekati terjatev upnikov, ugotovljenih na prejšnjih narokih.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi iz 1. točke napadenega sklepa pravilno uporabilo določbe ZPPSL. Nesprejemljiva sta trditev pritožbe, da gre pri tem za gramatikalno razlago zakona in stališča prvostopnega sodišča, da je taka razlaga zakona "precej ozka". Gre namreč predvsem za neposredno uporabo zakona, ki je v določbah o postopku prijave in preizkusa terjatev za take primere, kot je primer upnika, katerega terjatev je oživela zaradi odstopa od pogodbe, povsem jasen in ne za njegovo razlago (jasnih določb zakona namreč niti ni treba razlagati).

Predlog upnika, naj sodišče prve stopnje dovoli, da se terjatve, ki jih hoče prerekati, ponovno obravnavajo na novem naroku za preizkus terjatev, je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno zavrnilo. Take možnosti ZPPSL namreč ne pozna. Stečajni senat lahko samo stečajnemu upravitelju dovoli, da se o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi izjavi na poznejšem naroku za preizkus terjatev (4. odst. 142. člena ZPPSL). Že ugotovljenih terjatev pa na noben način ni mogoče ponovno preizkušati. To se ni zgodilo niti s terjatvami delavcev, za katere je stečajni senat odločil, da se preizkusijo na kasnejšem naroku očitno zato, ker na prvem naroku niso mogle biti preizkušene, ker niso bile pravilno prijavljene. Ni tudi res, da bi sodišče prve stopnje brez obrazložitve zavrnilo ta predlog upnika. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je namreč zapisalo, da zanj ni nobene podlage.

Ker je to res, taka obrazložitev zadostuje.

Pritožbeno sodišče je torej ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopni sklep.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 526/94
• VSL sklep III Cpg 84/99
• VSM sklep Cpg 421/95