VSL sklep Cpg 526/95

Jedro

Tudi terjatve delavcev iz naslova osebnih dohodkov v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, je treba preizkusiti kot ostale terjatve, razlika je le v višini in načinu poplačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se terjatve vseh nekdanjih delavcev stečajnega dolžnika pod rubriko "osebni dohodki", ki jih ni prerekal stečajni upravitelj, štejejo za ugotovljene.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je terjatve delavcev iz naslova osebnih dohodkov v celoti prerekal, čemur bi morali slediti sklepi o napotitvi na pravdo. Po mnenju pritožbe so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju sami s seboj in z izrekom. Če se terjatve štejejo za ugotovljene, jih je treba poplačati že pred glavno delitvijo, ker gre za tiste osebne dohodke, ki se plačajo kot strošek stečajnega postopka in jim torej ni mogoče ugovarjati pri preizkusu osnutka glavne razdelitve, ki stroškov postopka ne vsebuje.

Pritožba je utemeljena.

Pri preizkusu napadenega sklepa je pritožbeno sodišče ocenilo, da je že njegov izrek tako nedoločen in s tem nerazumljiv, da ga ni mogoče preizkusiti. Če se je stečajni senat že odločil za izdajo takega sklepa, ki z ZPPSL ni predviden, bi moral v izreku točni opredeliti terjatve (z navedbo delavcev in z zneski določenih terjatev), ki se štejejo za ugotovljene. Tak izrek, kot ga vsebuje izpodbijani sklep, pa vedno dopušča možnost, da bo prišlo do spora, na katere osebe in na kakšen obseg njihove prijavljene terjatve se nanaša. Tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Zaradi nje je treba napadeni sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

V novem postopku pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je točna trditev pritožnika, da je v celoti prerekal terjatve vseh delavcev iz naslova osebnih dohodkov. Za prerekanje terjatev ZPPSL ne določa, da mora tisti, ki terjatev prereka, to tudi kakorkoli obrazložiti. Zato razlogi, iz katerih je terjatev prerekana, niso pomembni. Važna je le izjava, da se terjatev prereka. Tako izjavo pa je po mnenju pritožbenega sodišča upnik S. na naroku za preizkus terjatev dne 14.3.1995 brez dvoma dal. Pri tem tudi ni pomembno, ali so delavci kot terjatve prijavili osebne dohodke v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, ali tudi višje. Obe kategoriji osebnih dohodkov namreč predstavljata terjatev, razlika med njima pa je samo v višini in načinu poplačila. Osebni dohodki v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, se po določbi 2. odst. 160. člena ZPPSL poravnajo kot stroški stečajnega postopka, kar pomeni v celoti in pred izdelavo osnutka glavne razdelitve stečajne mase (158. člen ZPPSL). Neizplačani osebni dohodki delavcev nad izhodiščnimi plačami, določenimi s kolektivno pogodbo, pa se poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno z drugimi terjatvami (4. in 1. odst. 160. člena ZPPSL). Vse to pa prav nič ne vpliva na način preizkusa terjatev iz naslova osebnih dohodkov. Preizkus je predpisan za vse terjatve, torej tudi tiste iz naslova osebnih dohodkov v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo. V primeru, da stečajni upravitelj ali kateri od upnikov te terjatve prereka, mora sodišče tako kot za druge terjatve tudi za te izdati sklepe o napotitvah na postopek za njihovo ugotovitev.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 109/2004
• VSL sklep III Cpg 113/99
• VSM sklep Cpg 268/96