<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 1214/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1214.2013
Evidenčna številka:VSL73299
Datum odločbe:23.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Majda Urh (poroč.), Milan Mesojedec
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o delu - jamčevalni zahtevki - očitna napaka - grajanje napak - ugovor znižanja plačila - primeren dodaten rok

Jedro

Ker toženec ni pravočasno reklamiral napak in omogočil tožniku, da jih odpravi in mu za odpravo tudi ni določil roka, njegov ugovor na znižanje plačila ni upošteven.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 161201/2011 z dne 28. 10. 2011 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka glede plačila 146,76 EUR izvršilnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 797,28 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavka 338. člena ZPP pritožil toženec. Sodišču najprej očita kršitev določil 15. točke 339. člena ZPP. Toženec in njegova žena sta imela pripombe glede višine računa na opravljeno delo in tudi na dogovorjeno ceno glede na dejstvo, da sta parket nabavila sama. Računa nista sprejela in sta zato poiskala strokovno pomoč pri izvedencu gradbene stroke Š. S. Nerazumno je razlogovanje sodišča, da toženec ni zadostil trditvenemu bremenu glede ugovora znižanja plačila. Toženec je ves čas zatrjeval grajanje napak in uveljavljal je jamčevalni zahtevek po tretjem odstavku 639. člena OZ. Ponovno poudarja, da je napake grajal pravočasno – 12. 12. 2009, ko mu je tožnik prinesel račun in sta si delo ogledala. Ni dvoma, da gre za očitne napake, ki jih je toženec določno izkazal s poročilom sodnega izvedenca. Da bi naj toženec navajal, da so se čez čas pojavile napake na parketu in laku nimajo podlage v spisu. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Podjemna pogodba med strankama je bila ustna, zato je toženec kot naročnik štel za dovoljeno ustno grajanje napak oziroma ustno zavrnitev računa. Sklicuje se na določilo 641. člena in tretjega odstavka 642. člena OZ. Če naročnik graja napake in noče prevzeti dela, sta trditveno in dokazno breme na podjemnikovi strani. Sodišče je napačno presodilo tako pravočasnost reklamacije kot obstoj napak ter navedbo, da toženec ni podal navedb, da je napake reklamiral že med samim delom. Izvedensko mnenje, ki ga je sodišče upoštevalo kot del toženčevih navedb je bilo tožniku vročeno takoj po pridobitvi, in sicer približno tri tedne po primopredaji. Tožnik je imel možnost da da pripombe na mnenje, sodišče pa bi lahko angažiralo novega izvedenca. Toženec je tožniku dal na voljo rok za odpravo napak, a tožnika k odpravi napak ni bilo. Sedaj po treh letih pa zahteva znižanje cene. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Na koncu se pritožnik sklicuje še na določila Zakona o varstvu potrošnikov, in sicer 1. in 3. točko prvega odstavka 37. člena ZVPot. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, zadevo vrne v novo sojenje na prvo stopnje oziroma ob pravilni presoji vseh dokazov tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča in njegovo materialnopravno stališče. Oboje je jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijane sodbe. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje. V njih je tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi. Dodati je, da po pritožbi ni več dvoma, da je toženec zoper tožnika uveljavljal jamčevalni zahtevek sorazmerno znižanje plačila za opravljeno delo (tretji odstavek 639. člena OZ). Prav tako ni dvoma, da gre za očitne napake.

5. Da bi toženec lahko znižanje plačila uspešno uveljavljal, je dokazno breme, da ima opravljeno delo napake; da je podjemnika o napakah obvestil; da mu je dal primeren rok za odpravo napak, ki jih podjemnik ni odpravil, na strani toženca. Očitne napake so tiste, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu. Ker je v konkretnem primeru šlo za take napake, bi jih moral toženec reklamirati že na ogledu, ki sta ga nesporno pravdni stranki opravili 12. 12. 2009, ko je tožnik tožencu prinesel račun za opravljeno delo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključke prvega sodišča, da toženec napak ni pravočasno reklamiral. Tak zaključek izhaja tudi iz navedb M. B., ki je zaslišana kot priča na vprašanje izpovedala, da sta takrat, ko je tožnik prinesel račun z možem – tožencem ugovarjala le previsoki ceni, ne pa tudi napakam (prepis zvočnega posnetka na strani 11). Nesporno pa je, da je toženec mnenje o opravljenem delu (napakah), ki ga je sicer izdelal sodni izvedenec Š. S. v začetku januarja 2010 prejel 19. januarja 2010, kar pa je glede na zakonske določbe o grajanju očitnih napak, prepozno. Že na podlagi povedanega, torej nepravočasne reklamacije, toženec z ugovorom ne more biti uspešen. Sodišče pa je v potrditev tega nadalje še ugotovilo, da toženec od tožnika ni zahteval, da napake odpravi. To potrjuje tudi izjava priče M. B., ki je povedala, da je mož (toženec) rekel, da ga (tožnika) ne pusti več v hišo (prepis zvočnega posnetka zaslišanja na strani 10). V posledici povedanega ni dvoma, da tožniku ni bil dan rok za odpravo napak. Ker torej toženec ni pravočasno reklamiral napak in omogočil tožniku, da jih odpravi in mu za odpravo tudi ni določil roka, njegov ugovor ni upošteven, zato je račun tožnika dolžan plačati.

6. V posledici povedanega je prvo sodišče povsem utemeljeno iz razloga nepotrebnosti zavrnilo izvedbo dokazov z izvedencem za lesarstvo in zaslišanjem priče M. K. V pritožbi pa se toženec sklicuje tudi na določilo Zakona o varstvu potrošnikov. To pa je novota, ki v pritožbi ni več dovoljena in zato neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa glede na zgoraj povedano tudi ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena za rešitev te zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Pritožba toženca po povedanem ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).


Zveza:

OZ člen 639, 639/3, 640, 641.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2NzI1