VSL sklep PRp 89/2014

Jedro

Sodišče in prekrškovni organ morata paziti na stvarno in personalno pristojnost za odločanje v postopku o prekrških.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijano sodbo ob odločanju o storilkini zahtevi za sodno varstvo po uradni dolžnosti odpravilo plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled in Bohinj z dne 29. 6. 2010.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo prekrškovni organ.

3. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba prekrškovnega organa pravočasna in tudi dovoljena, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo prekrškovnega organa, poleg tega pa uveljavlja pritožnik dovoljen razlog.

4. Prekrškovni organ v pritožbi med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo ter ustavilo postopek (pravilno: odpravilo plačilni nalog). Ko je J.M. opravljal delo občinskega redarja, zoper njega ni bil uveden postopek zaradi prekoračitve pooblastil. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je bila pogodba o zaposlitvi J.M. razveljavljena, ker ob imenovanju v naziv redar III ni izpolnjeval pogojev iz 88. člena ZJU, in da morajo na podlagi 20. člena Zakona o občinskem redarstvu (ZORed) pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva izpolnjevati med drugim tudi splošne pogoje, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Nepravilen pa je sklep sodišča, da J.M. v času storitve prekrškov ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, prekrška se ne nanašata na obdobje, za katero sta bili J.M. razveljavljeni pogodba o zaposlitvi in odločba o imenovanju. V času izdaje plačilnega naloga je bil zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas in zato na podlagi 71. člena skladno s 73. členom ZJU ni bil imenovan v naziv, za ta čas mu pogodba o zaposlitvi sploh ni bila razveljavljena. Razveljavljena je bila pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 15. 11. 2010 in sklep o imenovanju v naziv občinski redar III z dne 15. 11. 2010. J.M. je vložil zoper sklep tožbo, o kateri pristojno delovno sodišče še ni odločilo. Navedena akta sta bila razveljavljena (in ne odpravljena), razveljavitev učinkuje le za naprej. Prekrškovni organ v pritožbi kot dokaze navaja zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za javno upravo št. 0611-8/2010-12 z dne 26. 2. 2013, zaslišanje inšpektorice za javne uslužbence M.G. z Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, Ljubljana in sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-158/2013-2 z dne 17. 4. 2013.

5. V odgovoru na pritožbo storilkini zagovorniki navajajo, da redar J.M. ni izpolnjeval pogojev za opravljanje občinskega redarstva od vsega začetka, zato ni pomembno, ali je bila njegova pogodba o zaposlitvi razveljavljena tudi za čas, ko je imel sklenjeno pogodbo za določen čas, razveljavljena je bila zadnja veljavna pogodba. Sodišče je jasno oprlo svojo sodbo, da redar J.M. zaradi pomanjkljive izobrazbe ni bil pristojen za vodenje postopka in izdajo obravnavanega plačilnega naloga. Pritožnik je z zaposlitvijo J.M. ravnal v nasprotju z 20. členom ZORed, po katerem morajo osebe občinskega redarstva med drugim izpolnjevati tudi pogoj srednješolske izobrazbe, neizpolnjevanje pogojev pa izključuje osebo, da bi vodila postopke po ZORed.

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1 ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo storilke odpravilo plačilni nalog po uradni dolžnosti. V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je iz odgovora prekrškovnega organa z dne 10. 1. 2014 (list. št. 34) razvidno, da je bila pogodba o zaposlitvi J.M. razveljavljena, ker ob imenovanju v uradniški naziv redar III ni izpolnjeval pogojev iz 88. člena ZJU; na podlagi 20. člena ZORed pa morajo pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva izpolnjevati med drugim tudi splošne pogoje, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Sodišče je zaključilo, da J.M. ni izpolnjeval navedenega pogoja, zaradi česar ni bil stvarno pristojna oseba za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga, sicer stvarno pristojnega prekrškovnega organa.

7. Sodišče mora na podlagi prve alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1 v postopku o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je odločil stvarno pristojni organ; če sodišče ugotovi, da ni odločil pristojni organ, s sodbo ugodi zahtevi in odpravi odločbo prekrškovnega organa, ali pa jo odpravi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1. Upoštevajoč, da je stvarna pristojnost prekrškovnih organov za odločanje o prekrških določena v področni zakonodaji, višje sodišče pritrjuje navedbam prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe in navedbam pritožnika, da je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled in Bohinj na podlagi v času odločanja in izdaje plačilnega naloga storilki veljavnega 14. člena ZVCP-1 (sedaj 15. člen Zakona o pravilih cestnega prometa) stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških, očitanih storilki. Sodišče in prekrškovni organ pa morata poleg stvarne pristojnosti za odločanje o prekrških paziti tudi na personalno pristojnost, s katero se določi, katera oseba je pooblaščena za vodenje oziroma odločanje v postopku o prekršku sicer stvarno pristojnega organa. Personalna pristojnost je urejena v drugem in tretjem odstavku 49. člena ZP-1 ter v Uredbi o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku; na podlagi drugega odstavka 49. člena ZP-1 tako vodi postopek pred prekrškovnim organom in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa; v tretjem odstavku istega člena pa so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena uradna oseba za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga. Pritožbene navedbe prekrškovnega organa so zato višjemu sodišču vzbudile dvom o pravilnosti zaključka prvostopenjskega sodišča o tem, da J.M. v času odločanja v postopku o storilki očitanih prekrških in v času izdaje plačilnega naloga (dne 4. 6. 2010) ni izpolnjeval splošnih pogojev, določenih z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, saj v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedeno, katerega pogoja ni izpolnjeval J.M. (to pa tudi ni razvidno niti iz spisovnega gradiva niti iz pritožbe prekrškovnega organa), in v zaključek, da zato J.M. ni bil stvarno pristojna oseba za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga. Dvom o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča pa nadalje vzbujajo tudi sicer zgolj zatrjevane in neizkazane pritožbene navedbe, da je J.M. vložil pri pristojnem delovnem sodišču tožbo zoper sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 17. 4. 2013 o razveljavitvi pogodbe, in da sodišče o njegovi tožbi še ni odločilo.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi prekrškovnega organa, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče naj v novem postopku ugotovi, ali je J.M. v času odločanja o storilki očitanih prekrških in v času izdaje izpodbijanega plačilnega naloga izpolnjeval pogoje za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga, ugotovi pa naj tudi, ali je pristojno delovno sodišče že odločilo o tožbi J.M. zoper sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 17. 4. 2013 o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in odločbe o imenovanju v naziv občinski redar III z dne 15. 11. 2010. Šele po tako dopolnjenem postopku in opravljenih poizvedbah bo lahko sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, ali je bil J.M. tudi personalno pristojna oseba za vodenje postopka o prekrških zoper storilko in za izdajo plačilnega naloga sicer stvarno pristojnega prekrškovnega organa.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014