VSL sodba PRp 115/2014

Jedro

Obdolžencu - tujcu je bila zagotovljena pravica uporabe svojega jezika in zagotovljena pravica do obrambe

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo 1.200,00 EUR (z odbitkom 20,00 EUR za pridržanje tako, da plača razliko 1.180,00 EUR) in 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Odločilo je še, da se na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodba izvrši takoj, obdolženca pa se oprosti plačila stroškov postopka.

2. Proti sodbi se pravočasno pritožuje obdolženec preko zagovornika z navedbo, da sodbo izpodbija v celoti, predvsem pa glede višine globe in 18 kazenskih točk. Vsebinsko navaja, da je bil postopek pri policijski postaji izpeljan brez prevajalca in ker se niso razumeli z obdolžencem, ker oseba, ki naj bi bila prevajalec ni govorila italijanski jezik, so ga silili s podpisom zapisnika, kar pa je obdolženi zavrnil in s tem policiste razjezil. Tudi pri okrajnem sodišču je bil zato v strahu, da se ga ponovno ne vrne isti policiji oziroma da ga policija ponovno ne odpelje in je izpovedal tako, kot je navedeno v izpodbijani sodbi, da se ne bi zameril in bil ponovno deležen podobnega postopka, ki se je odvil na policijski postaji. Res je nekaj popil, vendar niti približno toliko, da bi alkotest pokazal tako visoko koncentracijo alkohola in zaradi tega zapisnika policiji ni hotel podpisati. Zagovornik ni dobil kopije zapisnika o njegovem zaslišanju, čeprav je s prijavo pooblastila in vlogo obdolženega to kopijo zaprosil, obdolženec pa trdi, da ni izpovedal to, kar je zapisano v izpodbijani sodbi. Predvsem pa ga „moti“ izrek tako visoke globe, saj je bil zaradi slabega gmotnega stanja (nezaposlen je že kar nekaj časa in je brez vira dohodka) oproščen plačila stroškov postopka ter se sprašuje, kako bo zmogel plačati kar 1.200,00 EUR globe. Tudi kar 18 kazenskih točk, kar pomeni tudi odvzem vozniškega dovoljenja, je za vse to izredno huda kazen. Vse je posledica poteka navedenega postopka s policijo in je zato napačno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje, posledica česar je zmotna uporaba materialnega prava. Grobo so kršene tudi določbe tega postopka, saj se je postopek začel z omenjenim postopanjem policije, s prevajalcem, ki ne govori italijansko in s poskusom prisilnega podpisa zapisnika o alkotestu in ostalem, nato pa z ostalimi očitki, posledica tega pa je priznanje vsega po vrsti pri sodišču, saj so ga isti policisti čakali pred sodiščem in se je bal ponovitve. Priznal bi še veliko več, če se bi ga vprašalo, ker se je čimprej želel izogniti vsemu temu in oditi domov. Pritožbo vlaga s predlogom, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v nov postopek s tem, da se ga ponovno zasliši v navzočnosti zagovornika in šele nato ponovno odloči, saj na zaslišanju ni imel možnosti pooblastiti zagovornika, ker pri sebi ni imel niti denarja, o tem pa ga nihče ni niti spraševal ali pa ga poučil o tej možnosti, kar je tudi ena od bistvenih kršitev tega postopka.

3. Policijska postaja Cerknica je kot predlagatelj postopka podala odgovor na pritožbo. V njem pojasnjuje, da je bil postopek opravljen na podlagi prijave anonimnega občana o vozniku osebnega avtomobila znamke Fiat Uno, italijanskih registrskih številk, kateri je na relaciji od Unca proti Cerknici vozil nezanesljivo in vijugal po vozišču. Policista policijske patrulje sta ugotovila, da gre za državljana Italije, ki slabo razume slovenski jezik, zato je na kraj prispel drug policist, ki pasivno govori italijanski jezik. G.L. je bil odrejen preizkus z indikatorjem alkohola, ki je ob pravilni uporabi nesporno ugotovil prisotnost alkohola z upoštevanjem tolerance 0,70 mg/l. Izpolnjen je bil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti št. 1666230, ki ga je G.L. prebral, vendar se z rezultatom ni strinjal. V italijanskem jeziku je bil poučen o posledici oporekanja rezultatu, prav tako mu je bil odrejen strokovni pregled, katerega je odločno odklonil (razloga ni želel navesti), zaradi česar se na podlagi drugega odstavka 107. člena ZPrCP šteje, da se je G.L. strinjal z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Postopek je vodil policist S.P. ob stalni prisotnosti policista G.U., ki govori italijanski jezik in ki je kršitelju G.L. ves postopek pojasnil v njegovem italijanskem jeziku, na vprašanje, če je postopek razumel, je odgovarjal pritrdilno. V jutranjih urah ob 05.00 se je v postopek vključil tudi pomočnik komandirja PP Cerknica, ki sicer nima potrdila o aktivnem znanju italijanskega jezika, vendar govori italijanski jezik. Le-ta je kršitelja pozval, da pove ali kaj potrebuje in če je v postopku s policisti razumel bistvo postopka ter je odgovoril, da je razumel in da mu je žal, kar je storil, nato pa je vprašal, kje je avtomobil in če je poškodovan oziroma če je bil udeležen v prometni nesreči. Na koncu razgovora mu je bil ponujen prenosni telefon, iz katerega je poklical domače v Trst in po končanem pogovoru z domačimi se je policistu zahvalil ter dejal, da so bili do njega prijazni, ker so se z njim trudili v italijanskem jeziku ter je dodal, da enak postopek v Italiji sigurno ne bi potekal tako. Obdolženec je bil priveden na OS v Ljubljani in zaradi odločanja sodnice sta policista počakala do zaključka obravnave, sodnica pa je ob odločitvi vozniško dovoljenje zadržala. G.L. je preko tolmačke na sodišču policista zaprosil za prevoz do P., kjer ima prijatelja in policista sta ga pripeljala do tja, med prevozom pa se je G.L. zahvalil v slovenskem jeziku in ob začudenju policistu povedal, da govori tudi malo slovensko.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče po pregledu spisovnega gradiva v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (določila 159. člena ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do kršitve določil Ustave Republike Slovenije niti do bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava, kot zatrjuje pritožnik, dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter napravljen pravilni pravni zaključek, da je obdolženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola ob prisotnosti najmanj 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, za kar so mu bile izrečene ustrezne kazenske sankcije.

6. Pritožbene navedbe, da oseba, ki naj bi bila prevajalec pri policijski postaji, ni govorila italijanski jezik, zaradi česar so ga silili, da podpiše zapisnik so protispisne, saj so policisti že v obdolžilnem predlogu pojasnili, na kakšen način je potekal postopek proti obdolžencu (isto pojasnjujejo v odgovoru na pritožbo), pa tudi obdolženec je v zagovoru potrdil, da so mu policisti med postopkom prevajali v italijanski jezik, le „ne tako dobro kot mi je navedbe v obdolžilnem predlogu prevedla tolmačka“. Tak zagovor je obdolženec podal na sodišču ob prisotnosti prevajalke za italijanski jezik in zapisnik s povzetkom zagovora sta podpisala tako obdolženec kot tudi prevajalka. Ob pregledu zapisnika o zaslišanju obdolženca z njegovim zagovorom pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec prekršek priznal, saj je pojasnil, da k navedbam v obdolžilnemu predlogu in k ugotovljeni koncentraciji alkohola v izdihanem zraku, to je 0,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma s toleranco 0,70 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka nima kaj dodati, medtem ko je v zvezi z odrejenim strokovnim pregledom povedal, da le-ta po njegovem mnenju ni bil potreben, saj je opravil preizkus alkoholiziranosti oziroma je pihal in je bil rezultat ugotovljen. Ob takem zagovoru se torej izkažejo neresnične pritožbene navedbe, da so policisti silili obdolženca k podpisu zapisnika, da se je bal policistov, kot tudi, da je iz strahu do policistov pri sodišču izpovedal, kot je navedeno v izpodbijani sodbi. Pritožbenim navedbam zato pritožbeno sodišče ne more slediti, saj so v nasprotju z navedbami zapisnika o zaslišanju obdolženca (ki jih je le-ta s podpisom potrdil kot svoj zagovor), obdolžencu je bila podana možnost zagovora in to ob prisotnosti prevajalke za italijanski jezik. Prav tako so neresnične pritožbene navedbe, da obdolženec ni imel možnosti pooblastiti zagovornika in da ga nihče ni niti spraševal ali poučil o tej možnosti, kajti zapisnik o zaslišanju obdolženca izkazuje tudi, da je sodnica pred zaslišanjem obdolženca poučila, da ima pravico si vzeti zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, vendar je izjavil, da se bo zagovarjal sam. Iz tega razloga ni prišlo do zatrjevane bistvene kršitve postopka; iz kakšnega razloga se je obdolženec odločil, da se bo zagovarjal sam, pa ni stvar sodišča. Prav tako je pravno nepomembno, če obdolženec zagovorniku laže in (kot zatrjuje zagovornik) „trdi, da ni izpovedal to, kar je zapisano v izpodbijani sodbi“, kajti zapisnik o zaslišanju izkazuje drugače. Okoliščina, da sodišče obdolženčevemu zagovorniku ni poslalo kopije zapisnika o zaslišanju tega dejstva ne spremeni; Zakon o prekrških pa obdolžencu in zagovorniku daje pravico pregledovati in prepisovati spise in si ogledati dokazne predmete (prvi odstavek 102. člena ZP-1), vendar iz pritožbenih navedb zagovornika izhaja, da spisa na Okrajno sodišče v Ljubljani ni prišel pregledat. Sodišče pa mora poskrbeti le, da je obdolženec seznanjen z obremenilnimi dokazi in višje sodišče ugotavlja, da je obdolženec bil, saj je prejel pred zaslišanjem obdolžilni predlog (le-ta mu je bil tudi preveden); prav tako je bil z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti seznanjen (rezultat je bil izpisan na displayu) in izdan mu je bil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti (z navedenim rezultatom 0,75 mg/l) ter z navedbo, da se ni strinjal z rezultatom, zato mu je bil odrejen strokovni pregled, ki pa ga je odklonil. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bilo na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (za katerega je že Ustavno sodišče RS navedlo, da je dokaz v postopku, četudi ga preizkušanec noče podpisati) in zagovora obdolženca dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter nedvomno dokazana storitev prekrška. Drugi odstavek 107. člena ZPrCP (preverjanje psihofizičnega stanja) namreč določa, da če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušen udeleženec cestnega prometa in če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu (to je mogoče storiti izrecno ali zgolj z nepodpisom zapisnika), mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če pa udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik, prav tako pa se šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Tako je že predlagatelj postopka Policijska postaja Cerknica pravilno vložil obdolžilni predlog zoper obdolženca zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola ter je glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljeno dejansko stanje v objektivnem in subjektivnem delu sodišče prve stopnje sprejelo tudi pravilen pravni zaključek, da je obdolženec storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ker je vozil motorno vozilo, ko je imel prisotnost alkohola več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V postopku tako ni prišlo niti do v pritožbi zatrjevane nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako ne do kršitve materialnega prava.

7. Ob preizkusu obdolžencu izrečenih sankcij pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila obdolžencu globa izrečena na spodnji predpisani meji, pri čemer je pritrditi razlogom sodbe, da je obdolženec vozil osebni avto z visoko koncentracijo alkohola v organizmu v večernih urah po cesti v mestu, ko je pričakovati tudi druge udeležence v cestnem prometu (pritožba tega niti ne izpodbija), da pa je olajševalna okoliščina nekaznovanost za prekršek. Pritožba ne zatrjuje obstoja posebnih olajševalnih okoliščin, iz izvedenega dokaznega postopka pa tudi ne izhajajo, zato ni mogoče uporabiti omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1 ter so tako neutemeljene trditve o izreku previsoke globe glede na gmotno stanje. Premoženjske razmere so namreč le ena od okoliščin, ki se upoštevajo pri odmeri globe, vendar le v okvirih predpisanega razpona (1.200,00 - 5000,00 EUR). Neutemeljene so še pritožbene navedbe, da je bilo obdolžencu izrečenih „kar 18 kazenskih točk“, saj zakon za ta prekršek v 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP takšno sankcijo predpisuje kot obvezno (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR). Tako število kazenskih točk pa za obdolženca, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, tudi ne pomeni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč mu bo (s posebnim sklepom) izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Iz navedenega sledi, da je sodišče obdolžencu izreklo ustrezne kazenske sankcije, medtem ko mu je začasno odvzelo vozniško dovoljenje skladno s petim odstavkom 201. člena ZP-1 kot zavarovanje izvršitve odločbe.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po določilih tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Na podlagi določil drugega odstavka 147. člena ZP-1 bi obdolženec moral, ker zagovornik s pritožbo ni uspel, plačati še sodno takso za pritožbeni postopek, vendar se je pritožbeno sodišče odločilo, da obdolženca skladno z določilom petega odstavka 144. člena ZP-1 oprosti plačila sodne takse kot stroškov postopka iz istih razlogov, kot je to storilo že sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 10/2006
• Sodba IV Ips 8/2006
• VSL sodba PRp 910/2013