VSL sodba PRp 910/2013

Jedro

Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je po rednem sodnem postopku z izpodbijano sodbo odločilo, da se postopek proti obdolžencu zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker dejanje ni prekršek ter stroški postopka bremenijo proračun.

2. Proti sodbi se pravočasno pritožuje predlagatelj, ki meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Navaja, da je sodišče samo napisalo, da so obravnavani dokazi zadostno dokazno sredstvo le, če jim preizkušanec ne oporeka, medtem ko v obravnavanem primeru obdolženec dokazom - rezultatu preizkusa alkoholiziranosti ni oporekal, temveč se je z rezultatom strinjal in temu ni oporekal niti na zaslišanju. Zakon v drugem odstavku 107. člena ZPrCP eksplicitno določa, da policist odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled le v primeru, če udeleženec oporeka rezultatu preizkusa, v konkretnem primeru pa se je udeleženec z rezultatom strinjal; in ne določa odreditve preizkusa z etilometrom ali strokovni pregled le v primeru, da udeleženec zapisnika ne podpiše. Takšno ureditev je predpisala novela zakona ZPrCP-A, s katero je bil spremenjen drugi odstavek 107. člena ZPrCP, kar je Okrajno sodišče v Ljubljani spregledalo. Predlagatelj zato višjemu sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je „po prejemu sodbe prekrškovni organ preveril dejansko stanje in ugotovil, da je ugotovitev sodišča napačna“, vendar iz nadaljevanja sledi, da se predlagatelj pravzaprav pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava (določil ZPrCP). Razumevanje predlagatelja o poteku postopka preizkusa alkoholiziranosti po noveli ZPrCP-A (ki se uporablja od 1. 9. 2012) pa je napačno, kot bo navedeno v nadaljevanju. Po noveli ZPrCP-A spremenjeni drugi odstavek 107. člena ZPrCP (na katerega se sklicuje predlagatelj) določa: „Če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušen udeleženec cestnega prometa. Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik, prav tako pa se šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.“; medtem ko novela ZPrCP-B v ta segment določil ZPrCP-1 ni posegala. Iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (Eva 2012-2430-0037, št. 00729-11/2012/9 z dne 21. 6. 2012) je razvidno, da je zakonodajalec spreminjal drugi odstavek 107. člena ZPrCP, ker so se pojavile dileme in različna tolmačenja in to v zvezi z obveznostmi v primeru odklonitve preizkusa alkoholiziranosti. Da ni želel posegati v situacije, ko se (kot v primeru obdolženca) z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola kot dovoljuje ta zakon, izhaja iz drugega odstavka strani 30 predloga, ko predlagatelj zakona izrecno pravi: „Če udeleženec cestnega prometa ne podpiše zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik, prav tako pa se šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku“. Iz takega predloga je nedvomno razvidno, da je mogoče pripisati rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola obdolžencu le v primeru, če je podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ali pa, če je odrejeni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled odklonil in je po tej poti nastopila domneva, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Glede na navedeni predlog sprememb zakona je pravilno stališče sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz strani 3 obrazložitve sodbe, da je obdolženec z okoliščino, da ni podpisal zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, izrazil svoje nestrinjanje s pokazanim rezultatom oziroma je oporekal rezultatu preizkusa, zaradi česar bi mu moral policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, česar pa ni storil. Takšno stališče pa je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 88/2012 z dne 16. 10. 2012, ko je sicer presojalo situacijo, v kateri je preizkušanec odklonil preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku. V 7. točki obrazložitve sodbe (stran 3 in 4 obrazložitve) je namreč napisalo „da je preizkus z etilometrom ali strokovni pregled namenjen preveritvi rezultatov alkotesta, zato je po stališču Vrhovnega sodišča dolžan policist le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je torej ravnal po njegovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal (bodisi izrecno, bodisi tako, da ni želel podpisati zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti), odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, oboje z namenom preveritve rezultata alkotesta. S tem, ko je zakonodajalec v določilo drugega odstavka 107. člena ZPrCP, ki ureja postopanje policista, ki se odloči preveriti alkoholiziranost udeleženca cestnega prometa z indikatorjem alkoholiziranosti vnesel besedilo „ali če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus alkoholiziranosti“ je želel le določiti, da se tudi v primeru odklonitve preizkusa vodi zapisnik (česar prej veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa ni predvideval), nejasnosti, ki jih je prineslo tako vrinjeno besedilo, pa je odpravil z novelo ZPrCP-A. Tako predlog spremembe ZPrCP-A kot tudi navedena sodba torej kažeta, da velja enako kot prej, da storilec oporeka rezultatu preizkusa alkoholiziranosti bodisi izrecno bodisi s tem, da ne želi podpisati zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar bi moral tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženec opravil preizkus alkoholiziranosti in je ta pokazal določen rezultat, vendar je rezultatu oporekal z nepodpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policist obdolženca napotiti na strokovni pregled ali na preizkus z merilnikom alkohola (etilometrom); šele če bi to odklonil, pa bi smel pripisati pokazani rezultat obdolžencu in mu tako v obdolžilnem predlogu in v postopku pri sodišču očitati vožnjo pod vplivom alkohola.

5. Skladno s tem je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in je na podlagi določil tretjega odstavka 163. člena ZP-1 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj se strinja z razlogi sodbe glede poteka postopka ugotavljanja alkoholiziranosti in glede obveznosti policista v primeru, ko je storilec s konkludentnim dejanjem (nepodpisom zapisnika) oporekal preizkusu alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 35/2017
• VSL sodba PRp 363/2015
• VSL Sodba PRp 90/2020