VSL sodba PRp 879/2013

Jedro

Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se delno oprosti plačila sodne takse, tako da je dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8132 v znesku 50,00 EUR (petdeset eurov) v roku 15 (petnajst) dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je bil obdolženi N.F. spoznan za odgovornega storitve prekrška po 4. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je bila izrečena globa v znesku 1.400,00 eurov (I.a. točka izreka), prekrška po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (ZVoz ), za katerega sta mu bili izrečeni glavna sankcija globa v znesku 500,00 eurov in stranska sankcija odvzema predmetov - osebnega avtomobila znamke Peugeot, tip 306, številka šasije x, registrske oznake LJx, ki se po pravnomočnosti sodbe uniči (I.b. točka izreka), in prekrška po šestem odstavku 58. člena ZVoz, za katerega mu je bila izrečena globa v znesku 500,00 eurov (I.c. točka izreka), ter naloženo plačilo stroškov postopka.

2. Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje obdolženec zaradi odločitve o sankcijah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smeri pritožbenih navedb ugotavlja, da je bil obdolženec spoznan za odgovornega prekrška po 4. točki tretjega odstavka 105. člena ZPrCP (I.a. točka izreka), ker je kot voznik, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, vozil osebni avtomobil z najmanj 0,99 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, za katerega je predpisana globa najmanj 1.200,00 eurov; sodišče je obdolžencu za navedeni prekršek izreklo globo v znesku 1.400,00 eurov, kar je v zakonsko predpisanih mejah in sicer le za 200,00 eurov nad spodnjo predpisano mejo in je primerno v postopku o prekršku na prvi stopnji ugotovljenim in za odmero sankcij pomembnim okoliščinam, ki so navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, to je sankcioniranosti obdolženca za istovrstni prekršek in visoki stopnji alkohola v njegovem organizmu, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navedbam obdolženca, s katerimi izraža svoje nestrinjanje zaradi visoko odmerjenih glob. Tako izrečena globa je namreč tudi povsem primerna premoženjskim in osebnim okoliščinam obdolženca, s katerimi je ta sodišče prve stopnje seznanil ob svojem zagovoru, v katerem je navedel, da je kot metalurški tehnik brez zaposlitve, brez dohodkov in brez premoženja ter da ni prejemnik socialne pomoči. Po mnenju višjega sodišča so te razmere primerno vplivale na odmero globe, saj ni mogoče prezreti, da je obdolženec grobo kršil določbe o psihofizičnem stanju udeležencev v cestnem prometu s tem, ko je vozil osebni avtomobil v cestnem prometu z zelo visoko stopnjo alkohola v organizmu, pri čemer mu je kot krivdno obliko storitve prekrška očitati naklep, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje; obdolženec je bil pred storitvijo obravnavanega prekrška v zadnjih treh letih pravnomočno že sankcioniran s sodbo Okrajnega sodišča v Radovljici z 21. 2. 2013, pravnomočno 14. 3. 2013, zaradi storitve istovrstnega prekrška, to je prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP; ob upoštevanju določbe prve alineje drugega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pa se posamezniku globa lahko izreče do 5.000,00 eurov, tako da pritožbeno sodišče ne ugotavlja nobenega razloga za spremembo odločitve o izrečeni globi za prekršek iz I.a. točke izreka izpodbijane sodbe.

5. Obdolženec je bil spoznan za odgovornega tudi prekrškov po osmem odstavku 50. člena ZVoz (I.b. točka izreka) in šestega odstavka 58. člena ZVoz (I.c. točka izreka), za katera mu je sodišče globi pravilno izreklo v določenih predpisanih zneskih, za prekršek iz osmega odstavka 50. člena ZVoz pa mu je poleg glavne sankcije globe pravilno izreklo tudi stransko sankcijo odvzema predmetov - že zaseženega obdolženčevega osebnega avtomobila, s katerim so bili očitani prekrški storjeni, za kar je tudi navedlo razloge, ki jim ni mogoče odreči utemeljenosti in razumnosti. Prav obdolženčeva predkaznovanost in storitev prekrška iz I.b. točke, ko je vozil v cestnem prometu osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil (to je kategorije B motornih vozil), utemeljuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da se obdolžencu izreče tudi navedena stranska sankcija, saj obdolženčeve večkratne kršitve cestnoprometnih predpisov, pri čemer je z odvzetim osebnim avtomobilom v kritičnem času storil tudi prekršek po šestem odstavku 58. člena ZVoz, ko se je izkazal z vozniškim dovoljenjem, ki je na podlagi sodne odločbe Okrajnega sodišča na Jesenicah EPVD 28/2013 prenehalo veljati že 5. 7. 2013, tudi po oceni višjega sodišča kažejo, da gre za voznika, nevarnega vsem ostalim udeležencem v cestnem prometu, zaradi česar ga je treba z izrekom te stranske sankcije izločiti iz udeležbe v cestnem prometu. Glede na starost vozila (iz podatkov v spisu je razvidno, da gre za vozilo, letnik 1995), ki je v slabem stanju in katerega vrednost je ocenjena na približno 250,00 eurov (to je vrednost, ki jo je v svojem zagovoru potrdil tudi obdolženec), po oceni višjega sodišča zadosti tudi pogoju, ki ga je v svoji odločbi U-I-183/96 z dne 16. 7. 1998 določilo že Ustavno sodišče RS, to je, da je pri odločanju o odvzemu predmeta med drugimi pogoji relevantna tudi njegova vrednost, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb obdolženca o tem, da je izguba registriranega vozila zanj glede na njegove premoženjske razmere in brezposelnost velika.

6. Višje sodišče je glede na navedeno na podlagi določbe tretjega odstavka 163. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je tudi ugotovilo, da niso podane bistvene kršitve določb postopka o prekršku in ne na škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, na katere je dolžno paziti že po uradni dolžnosti.

7. Pritožbeno sodišče pa je obdolženca, ki s pritožbo ni uspel, delno oprostilo plačila sodne takse, odmerjene po tarifni številki 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki predpisuje za zavrnitev pritožbe faktor 1,5 glede na izrečene ali odpuščene sankcije za prekrške, zoper katere je vložena pritožba; glede na podatke v spisu je ocenilo, da bi bila pri obdolžencu s plačilom celotnega zneska sodne takse (v znesku 435,00 eurov) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato je na podlagi določb 147. člena ZP-1 in ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZST-1 odločilo, da mora obdolženec plačati sodno takso po že navedeni tarifni številki le v znesku 50,00 eurov in sicer v petnajstih dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, da mu ne bodo ti stroški pritožbenega postopka prisilno izterjani.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL odločba PRpv 83/2006
• VSL sodba PRp 425/2006
• VSK sodba Kp 94/93