<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 613/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.613.2013
Evidenčna številka:VSL0066106
Datum odločbe:28.08.2013
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika - vročanje - naslov za vročanje - vročanje z javnim naznanilom

Jedro

Če storilec sodišča ne obvesti o spremembi prebivališča, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je njegov naslov za vročanje enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, mu sodišče pisanje vroči z javnim naznanilom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo za sodno varstvo storilca (pravilno: zagovornika storilca) zavrglo kot nedovoljeno in storilcu naložilo plačilo stroškov postopka; iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je zagovornik storilca zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa, s katero je bil zaradi uvodoma navedenega prekrška storilec sankcioniran z globo v znesku 250,38 eura, vložil zahtevo za sodno varstvo, vendar nato v postopku reševanja te zahteve storilec ni prišel na zaslišanje, na katero je bil pravilno vabljen, tako da je po določbi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1) šteti, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil, zaradi česar jo je sodišče z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo.

2. V pravočasni pritožbi proti temu sklepu zagovornik storilca uveljavlja, da vabilo na zaslišanje storilcu, ki zanika storitev očitanega prekrška, ni bilo osebno vročeno, zaradi česar mu je v tem postopku treba omogočiti, da poda zagovor.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zahtevo zagovornika storilca za sodno varstvo pravilno in utemeljeno zavrglo, saj spisovni podatki potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zagovornik storilca pa tudi v pritožbi ne uveljavlja, da bi storilec izostanek z zaslišanja kakorkoli opravičil ali da bi se na razpisano zaslišanje, na katero je bil pravilno vabljen, zglasil, čeprav je bil v vabilu opozorjen, da bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1, če se storilec na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka tudi ne bo opravičil, štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil. Navedeni tretji odstavek 61. člena ZP-1 pa, kljub drugačnemu pritožbenemu uveljavljanju, uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti storilca v postopku reševanja zahteve za sodno varstvo, ki teče zgolj po z njegove strani vloženi zahtevi za sodno varstvo, da bi se izognil predpisanim sankcijam, to je navedeni domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve zagovornika storilca za sodno varstvo pravilna in zakonita, saj je bil storilec na zaslišanje, razpisano 10. 6. 2013 ob 8.50 uri (listovna 98) vabljen tako na naslov Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, Celovška 150, Ljubljana (od koder se je sodno pisanje vrnilo z oznako „preseljen“) kot tudi na naslov C. cesta 1, Ljubljana (to je na naslov, ki ga v pritožbi navaja tudi zagovornik storilca), vendar se je sodno pisanje vrnilo z oznako „neznan“; prav tako je bil storilec vabljen tudi po 96. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) z javnim naznanilom in preko oglasne deske (vabilo storilcu nabito na oglasno desko 10. 5. 2013 in sneto 29. 5. 2013 in objavljeno na e-portalu 10. 5. 2013), vendar storilec na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, zagovornik storilca pa je bil z vabilom zagovorniku za sodelovanje pri izvedbi dokazov (list. št. 103 in 104) tudi obveščen 30. 5. 2013 o razpisanem zaslišanju storilca. Storilec pa je bil, kot že navedeno, v vabilu poučen, da bo sodišče v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z določbo tretjega odstavka 61. člena ZP-1 štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil. Storilec se v obravnavani zadevi ni zglasil in svoje odsotnosti tudi ni opravičil, tako da so bili glede na navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi predpisani pogoji za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec zahtevo svojega zagovornika za sodno varstvo umaknil, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje utemeljeno in v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 zavrglo kot nedovoljeno.

5. Glede na navedeno in ob ugotovitvi, da pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je v skladu z določbami 147. člena ZP-1 storilec dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki mu bo odmerjena v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

ZP-1 člen 61, 61/3, 67, 67/2.
ZUP člen 96, 96/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0Mjg1