VSL sodba PRp 871/2013

Jedro

Okoliščine storitve prekrška (vožnja na avtocesti v nasprotno smer v nočnem času) in okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti, priznanje prekrška, opisovanje morebitnih posledic, nekaznovanost in navedbe, da kot tujec ne pozna odseka ceste) ne utemeljujejo izreka opomina.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v odločitvi o glavni sankciji tako, da se namesto opomina izreče globa v znesku 1.200,00 EUR (tisoč dvesto eurov) in

- v odločitvi o sodni taksi tako, da mora obdolženec plačati preostanek sodne takse v znesku 90,00 EUR (devetdeset eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

II. Obdolženec mora plačati globo v 30. dneh po prejemu te sodbe ali v istem roku zaprositi za njeno plačilo v obrokih. V primeru neplačila se bo globa izterjala tako, da se bo obdolžencu določil uklonilni zapor, ki traja, dokler ne plača globe, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec lahko sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče na Jesenicah obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po dvajsetem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je ob uporabi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo opomin in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Odločilo je še, da mora plačati stroške postopka in sicer sodno takso v znesku 80,00 eurov.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila predlagateljica postopka Policijska postaja Kranj pravočasno pritožbo. Navaja, da je odločitev sodišča, da se obdolžencu namesto globe izreče opomin, glede na okoliščine in dejstva prekrška, nepravilna. Sodišče se je sklicevalo predvsem na obdolženčev zagovor, v katerem je priznal storitev prekrška in se pretreseno skliceval na posebne okoliščine, ki so bile vzrok njegovemu napačnemu ravnanju. Vožnje po nasprotnem smernem vozišču avtoceste ponoči, ko je slabša vidljivost, ne moremo šteti kot olajševalno okoliščino, kar dokazuje tudi prometna nesreča na istem odseku avtoceste dne 5. 10. 2012. Družba DARS d.d. je pred nekaj leti na priključke na avtocestah postavila dodatne informacijske table (roke) ter priključke dodatno označila s prometnimi znaki „prepovedan promet v eno smer“ (II-4), ki se večkrat ponovijo. Avtocestni izvoz, po katerem je napačno vozil obdolženec iz nasprotne smeri, je bil označen s šestimi prometnimi znaki št. II-4 „prepovedan promet v eno smer“ (trije prometni znaki na vsaki strani vozišča) ter informacijsko tablo. Opisana prometna signalizacija na izvozu z avtoceste vozniku, ki ni utrujen ali v drugačnem psihofizično neustreznem stanju (obdolženec je povedal, da je bil trezen in ni bil preutrujen), jasno sporoča, da vozi v nedovoljeno smeri. Obdolžencu so drugi vozniki s svetlobnimi znaki sporočali, da vozi narobe, vozil je na razdalji, večji od deset kilometrov. Da je obdolženec vedel, da vozi po avtocesti, potrjuje njegov zagovor, da je bil med vožnjo pozoren na bencinske servise, da kupi vinjeto. Kljub temu vozila ni zaustavil ob skrajno desnem robu ceste, ampak je z vožnjo nadaljeval tudi, ko je že vedel, da vozi napačno, vse do mesta, kjer ga je izsledila policijska patrulja. Sodišče ni ugotovilo obteževalnih okoliščin, dolge relacije vožnje po napačni strani in največje dovoljene hitrosti na avtocesti - 130 km/h, kar izrazito povečuje težo prekrška, avtocesta tudi ni bila prazna, drugi vozniki so morali hitro reagirati in tako preprečiti konkretno nevarnost za povzročitev hude posledice. Po ZPrCP spada vožnja po nasprotni smeri na avtocesti med najhujše prekrške, za katere je predpisana globa 1.200,00 eurov in stranska sankcija 18 kazenskih točk, zaradi česar se od sodišča v primeru odločitve o izreku opomina pričakuje še bolj skrben in poglobljen razmislek o odločitvi. Predlagateljica postopka višjemu sodišču predlaga, da spremeni sodbo in obdolžencu namesto opomina izreče predpisano globo.

3. Pritožba predlagateljice postopka je bila posredovana obdolžencu, ki nanjo ni podal odgovora.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba predlagateljice postopka utemeljena.

5. Okoliščine, na podlagi katerih je izreklo sodišče prve stopnje obdolžencu za obravnavani prekršek opomin, namreč niso takšne olajševalne okoliščine, ki ga delajo posebno lahkega in zaradi katerih bi bila utemeljena uporaba prvega odstavka 21. člena ZP-1, na podlagi katerega sme sodišče izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 namreč ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, ampak mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo, pri tem pa sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je potrebno tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, njegovo prejšnje življenje in podobno). Obdolženec pa je vozil po avtocesti, kjer je vedno prisotno večje število voznikov in je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 46. člena ZPrCP najvišja dovoljena hitrost 130 km/h, zaradi česar so posledice morebitnih prometnih nesreč zaradi večje hitrosti najhujše; vozil pa je tudi v nočnem času (ob 01.30 uri), ko so še dodatno zmanjšane vozniške sposobnosti glede zaznave, ocene in reagiranja v cestnem prometu. Glede na navedene objektivne okoliščine v času storitve obravnavanega prekrška in upoštevajoč, da je obdolženec na zagovoru povedal, da je bil, ker je hotel kupiti vinjeto, pozoren na bencinske servise in je presenečen ugotovil, da je bencinski servis na napačni strani in pod nivojem, takrat je začel ugotavljati, da je nekaj narobe, nasproti vozeči vozniki pa so mu dajali svetlobne znake in ga tako opozarjali na nepravilno vožnjo, kljub temu pa je nadaljeval z vožnjo na avtocesti v napačno smer, po oceni višjega sodišča obravnavani prekršek ni bil storjen v takih okoliščinah, glede katerih bi bil utemeljen zaključek, da ga delajo posebno lahkega. Takšnih okoliščin ne predstavljajo niti obdolženčevo priznanje prekrška in njegovo opisovanje prekrška ter morebitnih posledic na zaslišanju ter njegova nekaznovanost za prekrške, saj so to okoliščine, ki se upoštevajo v okviru splošnih pravil za odmero sankcije na podlagi 26. člena ZP-1. Prav tako izrek opomina ne utemeljujejo obdolženčeve navedbe v zagovoru, da se je kljub navigacijski napravi že enkrat izgubil, da kot tujec ne pozna odseka ceste in da ni bil vajen takšnih uvozov na avtocesto, saj morajo vozniki, tudi če vozijo s pomočjo navigacijske naprave, ves čas pozorno spremljati cestnoprometno signalizacijo. Kot navaja predlagateljica postopka v pritožbi, so priključki na avtoceste dobro označeni s prometnimi znaki „prepoved promet v eno smer“ in z informacijsko tablo „roka“, kot je bil označen tudi izvoz z avtoceste, na katerega je kritičnega dne pripeljal obdolženec na avtocesto in nato nadaljeval z vožnjo v nasprotni smeri. Glede na navedeno je višje sodišče ugodilo pritožbi predlagateljice postopka in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v odločitvi o glavni sankciji tako, da je izreklo obdolžencu namesto opomina globo. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ter obdolženčevih osebnih in premoženjskih razmer mu je izreklo globo v najnižjem v zakonu predpisanem znesku za obravnavani prekršek.

6. Obdolženec mora plačati globo ali zaprositi za njeno plačilo v obrokih v roku 30 dni po prejemu te sodbe. V primeru neplačila globe v tem roku, se v skladu z 19. členom ZP-1 storilca prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor, ki traja, dokler ne plača globe, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Obdolženi lahko sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

7. Ker je višje sodišče ugodilo pritožbi predlagateljice postopka v odločitvi o glavni stvari, je spremenilo tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o sodni taksi. Sodišče je odmerilo obdolžencu sodno takso po tarifni številki 8112 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) za izrek opomina v znesku 30,00 eurov in po tarifni številki 8114 ZST-1 za izrek stranske sankcije v znesku 50,00 eurov, skupaj v znesku 80,00 eurov. Zaradi spremembe odločitve o glavni sankciji in izreka globe mora obdolženec plačati sodno takso po tarifni številki 8111 ZST-1 (10 % zneska globe) v višini 120,00 eurov in po tarifni številki 8114 ZST-1 za izrek stranske sankcije v znesku 50,00 eurov, skupaj torej sodno takso v znesku 170,00 eurov. Ker je obdolženec že plačal sodno takso v znesku 80,00 eurov, mora plačati še preostanek v znesku 90,00 eurov v petnajstih dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014