VSL sklep PRp 886/2013

Jedro

V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje predlogu storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ki ga je podal v ugovornem roku zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, ni ugodilo; iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče pri odločanju o utemeljenosti storilčevega predloga ugotovilo, da je storilec lastnik registriranega osebnega avtomobila Opel Astra, da je od 1. 1. 1991 zaposlen v B d.o.o. in da je v letu 2012 imel dohodek v višini 12.500,18 eurov bruto, zaradi česar bi globo lahko poravnal.

2. V pravočasni pritožbi proti temu sklepu storilec ponovno uveljavlja, da s svojo plačo, ki je v višini minimalnega zajamčenega dohodka, preživlja sebe, ženo, ki je že dve leti brez zaposlitve, in 11 letnega sina, ter plačuje akontacijo oskrbe za svojo mamo v Domu starejših občanov, tako da mu za hrano ne ostane skoraj nič; njegova družina je v hudi materialni stiski, saj jim skoraj vsak mesec zmanjka denarja za osnovno preživetje, zato ponovno prosi, da se njegovemu predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ugodi, da na ta način oddela kazen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi petega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih zmožnosti za plačilo ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Institut nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist je tako namenjen tistim storilcem, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih zmožnosti za plačilo ne zmorejo plačati izrečene globe, ne da bi bilo zaradi plačila globe ogroženo njihovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki so jih dolžni preživljati, oziroma obstojijo taki razlogi, zaradi katerih sicer določitev uklonilnega zapora kot sredstva, s katerim naj se storilca prisili k plačilu globe, ne bi dosegla svojega namena, kot ga opredeljuje določba prvega odstavka 19. člena ZP-1. Pritožbeno sodišče tako ob reševanju pritožbe storilca, ki je v predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti uveljavljal, da s svojo plačo (informativni izračun dohodnine za leto 2012, priloga B2) preživlja sebe, ženo in 11 letnega sina (potrdilo iz gospodinjske evidence, priloga B4), da mu po poplačilu vseh položnic ne ostane skoraj nič za hrano in da plačuje tudi akontacijo za oskrbo svoje mame v Domu starejših občanov (potrdilo navedenega doma s 3. 10. 2013, priloga B1), glede na pritožbene navedbe storilca ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje prenagljena. Sodišče je v postopku reševanja storilčevega predloga za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti vpogledalo le v register ZZZS (listovna številka 8) in si pridobilo podatek o lastništvu osebnega avtomobila storilca (listovna številka 9), ne da bi, kljub drugačni navedbi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, utemeljeno ugotovilo, ali storilec dejansko živi v takšnih premoženjskih in osebnih okoliščinah, da glede na vse te okoliščine ne zmore plačati globe, ne da bi bilo s plačilom globe ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zgolj na podlagi ugotovitve, da je storilec zaposlen v B d.o.o in da je imel v letu 2012 že navedeni osebni dohodek, zaključilo, da bi storilec globo (katere višine sodišče niti ni navedlo niti ni njene višine v ničemer tehtalo glede na dohodek storilca) lahko poravnal. Tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni bilo v celoti razčiščeno, ali storilec, ki je sicer res zaposlen, glede na svoje premoženjske razmere in vse svoje preživninske obveznosti dejansko zmore plačati globo v znesku 1.130,00 eurov, ne da bi bilo s plačilom takega zneska globe ogroženo njegovo preživljanje in pa preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati, zaradi česar je višje sodišče ugodilo pritožbi storilca in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

5. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje celovito ugotovi storilčevo premoženjsko stanje, njegove možnosti za plačilo konkretne višine globe in vsa druga dejstva, pomembna za odločitev o vloženem predlogu, pri čemer lahko v skladu s tretjim odstavkom 202.c člena ZP-1 zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi, potem ko bo pri storilčevem delodajalcu pridobilo podatke o storilčevem dohodku v zadnjih treh mesecih, nato pa naj ponovno presodi o tem, ali je storilec v postopku določitve uklonilnega zapora dejansko zmožen plačati navedeni znesek (preostanka) izrečene globe.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 930/2010
• VSL sklep PRp 861/2013
• VSL sklep PRp 455/2010