VSL sklep Cst 194/2013

Jedro

Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja.

Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP – opravi se poznejši preizkus izločitvenih pravic.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnika K. d.o.o. z dne 16.4.2013 za izdajo sklepa, s katerim odloči o prijavi upnika, zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da morajo upniki izločitvene pravice prijaviti v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka, torej v obravnavani zadevi do 23.6.2011 (v sklepu je pomotoma zapisano 23.6.2013, vendar je iz spisa razvidno, da je prišlo do pomote pri zapisu letnice); če upnik zamudi rok za prijavo, lahko upravitelj v skladu s čl. 299/5 ZFPPIPP proda premoženje. Nadalje je navedlo, da v ZFPPIPP ni podlage za to, da bi moral upravitelj oziroma sodišče odločiti o taki prijavi upnika, ki je zamudil rok za prijavo izločitvene pravice; le s pravočasno prijavo izločitvene pravice bi si upnik lahko zagotovil možnost, da uveljavi izročitev predmeta izločitvene pravice; pri tem je napotilo na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Cst 282/2011.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da iz listin v stečajnem spisu ne izhaja, da bi bila nepremičnina, na kateri uveljavlja izločitveno pravico, v postopku prodaje. Odločitev sodišča prve stopnje je v nasprotju s 4. odstavkom 299. člena ZFPPIPP, saj izločitvene pravice še ni izgubil, isto pa izhaja tudi iz sklepa, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izločitvena pravica je urejena v 1. odstavku 22. člena ZFPPIPP. Izločitveni upnik pa je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (2. odstavek 22. člena ZFPPIPP). Ob upoštevanju v 1. odstavku 22. člena ZFPPIPP določene vsebine izločitvene pravice bo višje sodišče zaradi jasnosti v nadaljevanju uporabljalo skupni izraz: pravica zahtevati izročitev.

5. Izločitvene pravice, nastale do začetka stečajnega postopka, morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (1. odstavek 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, zaradi tega izločitvena pravica ne preneha (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izločitveni upnik pa izgubi izločitveno pravico, ko upravitelj v skladu z ZFPPIPP proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice; v tem primeru lahko tak upnik zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP), pri tem pa nima pravice zahtevati povrnitve škode, ki jo je imel zaradi prenehanja izločitvene pravice (6. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izločitveni upnik pa izgubi tako izločitveno pravico kot tudi pravico do plačila v 5. odstavku 299. člena ZFPPIPP navedenega denarnega zneska, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve (7. odstavek 299. člena ZFPPIPP).

6. Prodaja se začne s sklepom sodišča o prodaji (1. odstavek 330. člena ZFPPIPP). V skladu s 3. odstavkom 330. člena ZFPPIPP ni dovoljeno začeti prodaje premoženja, ki je predmet pravočasno prijavljene izločitvene pravice, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha, ker upnik ni pravočasno po sklepu o preizkusu terjatev uveljavil svoje izločitvene pravice. To bi samo po sebi res lahko pomenilo, da je prodaja takega premoženja možna vedno, ko izločitvena pravica ni pravočasno prijavljena. Vendar pa glede na zgoraj navedena določila 299. člena ZFPPIPP, predvsem njegovega 4. in 5. odstavka, tak absolutni zaključek ni mogoč. Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik namreč ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. V obravnavani zadevi je iz spisa razvidno, da sporna nepremičnina še ni bila prodana, izdan ni bil niti še sklep o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP. Zato upnik še ni mogel izgubiti izločitvene pravice in s tem tudi pravice zahtevati izročitev tega premoženja, čeprav je bila izločitvena pravica prijavljena po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka (18.3.2013, r. št. 39 spisa). Glede na navedeno za obravnavano zadevo stališča iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 282/2011 z dne 9.11.2011, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti.

7. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja. Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP – za ta preizkus se smiselno uporabljajo določila 61. do 63. člena, 65. do 67. člena, 1. do 4. odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (1. odstavek 303. člena ZFPPIPP), namesto pojma „terjatev“ pa se uporablja pojem „izločitvena pravica“ (2. odstavek 303. člena ZFPPIPP). Ravno ta smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP – opravi se poznejši preizkus izločitvenih pravic. Po logiki stvari mora upravitelj tak preizkus opraviti, če je le izločitvena pravica prijavljena do objave načrta prve splošne razdelitve (upoštevaje določila 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da bo v obravnavani zadevi upraviteljica morala opraviti preizkus prijavljene izločitvene pravice pritožnika, ki se začne z vložitvijo osnovnega seznama v smislu 61. člena ZFPPIPP, konča pa s sklepom sodišča o preizkusu izločitvene pravice v smislu 69. člena ZFPPIPP v zvezi s 308. in 309. členom ZFPPIPP.

8. Vloga upraviteljice, vložena kot odgovor na upnikovo zahtevo z dne 16.4.2013, ne predstavlja osnovnega seznama preizkušene izločitvene pravice. Iz te vloge je tudi razvidno, da upraviteljica sodišče naproša za nadaljnja navodila, kako naj ravna v zvezi z upnikovo vlogo, pri čemer razlaga, kaj se je dogajalo s to nepremičnino.

9. Zahteve upnika, naj sodišče v zvezi s prijavo izločitvene pravice z dne 17.3.2013 „nemudoma izda ustrezni sklep, s katerim odloči o prijavi upnika“, torej ni mogoče zavrniti, pač pa mora upraviteljica o tej prijavi predložiti osnovni seznam, izpeljati pa je treba postopek, ki bo pripeljal do sklepa o preizkusu izločitvene pravice, to pa je tisti „ustrezni sklep“, ki ga zahteva upnik. Pritožba je tako utemeljena, zato je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo (v zvezi s prijavljeno izločitveno pravico) vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izpelje postopek preizkusa te izločitvene pravice.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 122/2022
• VSL sklep Cst 11/2023
• VSL sklep Cpg 1402/94