VSL sklep Cst 297/2013

Jedro

Določila drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP glede roka najmanj 15 dni ni mogoče neposredno uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, ker se upnik ni udeležil naroka za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da ni bil pravilno vabljen. Vabilo na narok z dne 31. 5. 2013 mu je bilo s fikcijo vročitve vročeno 24. 5. 2013, kar ni v skladu z 280. členom ZPP, saj ni imel najmanj 15 dni časa za pripravo na narok. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določil 280. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP), to pa je Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ni torej določena neposredna uporaba določil ZPP, temveč le smiselna uporaba njegovih pravil.

5. ZPP v 2. odstavku 280. člena določa, da je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Pri tem pa ZPP ne določa nikakršnih rokov, v katerih bi bil pravdni sodnik dolžan razpisati narok za glavno obravnavo po prejemu odgovora na tožbo. Nasprotno pa 2. odstavek 239. člena ZFPPIPP določa, da mora sodišče v 3 delovnih dneh po prejemu dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora. Glede na taka določila ZFPPIPP in odsotnost omejitev z roki za razpis naroka v ZPP je jasno, da določila 2. odstavka 280. člena ZPP glede roka najmanj 15 dni ni mogoče neposredno uporabiti. Vsekakor pa je pomembno, da upniku ostane dovolj časa za pripravo na narok. Kolikšen bo ta čas v primeru obravnave začetka stečajnega postopka, je odvisno od okoliščin primera. Pri tem je treba upoštevati tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP.

6. V tej zadevi je upnik predlog za začetek stečajnega postopka vložil 21.2.2013. Dolžnik je ugovor vložil 3.5.2013. Tako ta ugovor kot vabilo na narok je sodišče prve stopnje upniku poslalo po njegovem pooblaščencu 9.5.2013, pri čemer je pooblaščenec upnika dolžnikov ugovor prevzel 10.5.2013, vabila pa ni prevzel in se zato šteje, da ga je prejel 24.5.2013. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na ugovor – sodišču je odgovor predložil 17.5.2013. Sodišče prve stopnje je narok opravilo 31.5.2013, torej 7 dni po tem, ko je pooblaščenec upnika prejel vabilo, 14 dni po tem, ko je upnik odgovoril na ugovor in tri tedne po tem, ko je prevzel dolžnikov ugovor. Glede na navedeno višje sodišče ocenjuje, da je imel upnik dovolj časa za pripravo na narok. Vsekakor ni imel nikakršnega razloga (vsaj navaja ga ne), da na narok ni pristopil. Sodišče je narok razpisalo v okviru določenih rokov, le pooblaščenec upnika, ki takrat, ko je prevzel ugovor upnika, ni prevzel tudi vabila na narok, pa je odgovoren za dolžino roka za pripravo na narok. Ob tem pa so mu nedvomno znana določila 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP, ki pri obravnavi predloga za začetek stečajnega postopka določa jasne in kratke roke.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP). Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da zaradi ustavitve postopka zanj tako ali tako niso nastale posebne posledice, razen morda strošek sodnih taks, vsekakor pa lahko predlog za začetek stečajnega postopka ponovno vloži.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 137/98
• VSL Sklep II Ip 1484/2021
• Sklep X Ips 96/2009