VSL sklep I Cpg 375/2013

Jedro

Roka za odgovor na tožbo in roka, ki ga določi sodišče za popravo tožbe ni mogoče primerjati. V primeru roka za odgovor na tožbo gre za prekluziven (zakonski) rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Razumljivo je, da je ta rok daljši, glede na to, da bi moral imeti tožnik vse potrebno v zvezi s popravo tožbe (glede na to, da je pred tem vložil predlog za izdajo sklepa o izvršbi) že pripravljeno, tožena stranka pa je s prejemom tožbe in šele prvič seznanjena z zadevo. Zato je bil rok 15 dni, ki ga je tožeči stranki za popravo tožbe določilo sodišče, primeren.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 112829/2012 z dne 3.8.2012 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožba zavrže.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagala je tudi, naj sodišče toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožeča stranka v postavljenem roku ni dopolnila tožbe in je zato tožbo zavrglo.

6. Višje sodišče ugotavlja, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da mora dopolniti tožbo v roku 30 dni in da je zato tožeča stranka tožbo dopolnila pravočasno. Iz sklepa Pg 354/2012 z dne 30.10.2012 je razvidno, da je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da v roku 15 dni po prejemu sklepa dopolni tožbo tako, da se bo lahko obravnavala. Tožeča stranka ne zatrjuje in dokazuje, da se njen izvod navedenega sklepa glede postavljenega roka za dopolnitev tožbe razlikuje od sklepa v tem spisu pod r. št. 8.

7. Nima prav pritožba, da je tožeča stranka je ravnala v skladu z dopisom (pravilno: sklepom) in je v danem roku podala dopolnitev tožbe. Že sama tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je dopolnitev poslala v roku 30 dni, ne pa, kot je razvidno iz spisa, v roku 15 dni. Glede na to, da je bil sklep v zvezi z dopolnitvijo tožbe tožeči stranki vročen 6.11.2012, kar je razvidno iz vročilnice (r. št. 8) in da je tožeča stranka vložila pripravljalno vlogo, s katero je dopolnila tožbo, dne 30.11.2012 (r. št. 9), je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP sklep o izvršbi razveljavilo in tožbo kot nepopolno zavrglo.

8. V tretjem odstavku 108. člena ZPP je določeno, da v primeru, kadar sodišče zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni, določi rok za popravo ali dopolnitev. Ker dolžino roka določi sodišče, gre za sodni in zato podaljšljivi rok. To pomeni, da stranka pred potekom roka lahko prosi za njegovo podaljšanje (tretji odstavek 110. člena ZPP). Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da je predlagala podaljšanje roka, temveč le (neutemeljeno) navaja, da ji je bil določen rok 30 dni, ter da je takšen skladen tudi z rokom, določenim za odgovor na tožbo. Roka za odgovor na tožbo in roka, ki ga določi sodišče za popravo tožbe ni mogoče primerjati. V primeru roka za odgovor na tožbo gre za prekluziven (zakonski) rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Razumljivo je, da je ta rok daljši, glede na to, da bi moral imeti tožnik vse potrebno v zvezi s popravo tožbe (glede na to, da pred tem je vložil predlog za izdajo sklepa o izvršbi) že pripravljeno, tožena stranka pa je s prejemom tožbe in šele prvič seznanjena z zadevo. Zato višje sodišče ocenjuje, da je bil rok 15 dni, ki ga je tožeči stranki za popravo tožbe določilo sodišče primeren. Dolžina roka je namreč odvisna od konkretnih okoliščin primera, sodišče pa pri določitvi dolžine roka upošteva omejitev, da rok ne sme biti tako kratek, da bi izničil učinkovitost pravice do izjavljanja v postopku, upoštevati pa mora tudi načelo pospešitve postopka.

9. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje tožeče stranke ni opozorilo na morebitne posledice. Višje sodišče ugotavlja, da. iz sklepa z dne 30.10.2012 izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu s šestim odstavkom 108. člena ZPP opozorilo, da bo, če v danem roku tožbe ne bo dopolnila, tožbo kot nepopolno zavrglo.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka je sicer predlagala, naj višje sodišče odloči o njenih pritožbenih stroških, vendar jih v pritožbi ni specificirala, zato višje sodišče o njih ni odločalo.

12. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na tožbo. Ker pa njenih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za stroške, potrebne za pravdo (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP), jih bo morala nositi sama.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4114/2011
• VDSS Sklep Psp 218/2021
• VSL sklep II Cp 465/2012