<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 245/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.245.2013
Evidenčna številka:VSL0077850
Datum odločbe:09.07.2013
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik-Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:predračun stroškov - dolžnosti stečajnega upravitelja - prodaja premoženja - pravica do nagrade

Jedro

Stečajni postopek se ne vodi zaradi koristi dolžnika, temveč zaradi koristi upnikov (njihovega čim večjega poplačila), za dosego tega cilja pa mora upravitelj storiti vse, kar je v njegovi moči, da najde in „obrani“ vse premoženje, ki spada v stečajno maso. S tem, ko ne bi poskrbel za prodajo premoženja, bi kršil svoje obveznosti, ne pa s prodajo premoženja. Delo mora opraviti, zakon pa določa, da mu za opravljeno delo pripada nagrada oziroma nadomestilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo predračun stroškov stečajnega postopka v skladu s predlogom upravitelja, ki je sestavni del izreka sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da se v celoti protivi vložitvi pritožbe v zadevi II P 1621/2011 in tega početja ne priznava, zato se protivi tudi novemu predračunu stroškov stečajnega postopka. Upravitelju gre zgolj za denar, da se dolžniku nekaj proda in s tem zasluži. Upravitelj tudi nikjer ne pojasni, iz katerega razloga naj bi bila izdana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča. Višje sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je bil predračun stroškov stečajnega postopka spremenjen tako, da so bili dodani še stroški v zvezi s pritožbo v zadevi II P 1621/2011. Tudi v predlogu spremembe predračuna stroškov je upravitelj pojasnil, da meni, da je izdana sodba v nasprotju z več sodbami Vrhovnega sodišča RS. Podrobneje je to pojasnil že v poročilu o pravdi, ki ga je vložil 8.5.2013 (r. št. 164. spisa), kjer je tudi pojasnil, iz katerih odločb izhaja taka sodna praksa, menil pa je tudi, da mora zaradi koristi upnikov vložiti tako pritožbo. Zato ne drži pritožbena navedba, da upravitelj nikjer tega ni obrazložil in pojasnil. Dolžnik pa v nasprotju z upraviteljem ni pojasnil, zakaj vložitev pritožbe ne bi bila smotrna. Navaja zgolj, da se protivi pritožbi zoper sodbo II P 1621/2011 in da tega ravnanja ne priznava. Višje sodišče dolžniku ponovno pojasnjuje, da se stečajni postopek ne vodi zaradi njegovih koristi, temveč zaradi koristi upnikov (njihovega čim večjega poplačila), za dosego tega cilja pa mora upravitelj storiti vse, kar je v njegovi moči, da najde in „obrani“ vse premoženje, ki spada v stečajno maso. Glede tega je tudi zakoniti zastopnik dolžnika, katerega pravna in poslovna sposobnost je v času teka stečajnega postopka omejena, to pa ravno zaradi koristi upnikov oziroma zaščite njihovih interesov, ne pa (nedopustnih) interesov stečajnega dolžnika, ki je v tem postopku hotel celo prikriti premoženje, ki sodi v stečajno maso. Stečajni upravitelj pri tem ni dolžnikov pooblaščenec, temveč je njegov zakoniti zastopnik, kar tudi pomeni, da za svoje ravnanje ne potrebuje dolžnikovega soglasja in priznanja. Za zaščito interesov upnikov je upravitelj ocenil, da je potrebno vložiti pritožbo in je razloge tudi ustrezno pojasnil, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo njegovemu predlogu za spremembo predračuna stroškov. Prodaji premoženja pa se stečajni dolžnik vsekakor lahko izogne s celotnim poplačilom terjatev upnikov in poplačilom vseh stroškov postopka. Le v takem primeru bi obstajala podlaga, da se premoženje iz stečajne mase ne bi prodajalo, sicer pa je upravitelj to dolžan storiti. Ker je to njegova naloga, mu ni mogoče očitati, da mu gre le za denar in da hoče zato nekaj prodati. S tem, ko ne bi poskrbel za prodajo premoženja, bi kršil svoje obveznosti, ne pa s prodajo premoženja. Delo mora opraviti, zakon pa določa, da mu za opravljeno delo pripada nagrada oziroma nadomestilo (103. člen ZFPPIPP).

5. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 103.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0MDc5