<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 248/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.248.2013
Evidenčna številka:VSL0077849
Datum odločbe:09.07.2013
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik-Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:preizkus terjatev - nadomestilo za preizkus terjatev - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - izločitvena pravica

Jedro

Stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti (1. točka izreka), upravitelju je odmerilo nadomestilo za preizkus terjatev v višini 3.125,10 eurov, DDV v višini 625,02 eurov in nadomestilo z vključenim DDV v znesku 3.750,12 eurov (2. točka izreka); odločilo je še, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov tega nadomestila, o plačilu zadnjih 10 odstotkov pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče istega dne sprejelo tudi sklep o končanju postopka brez razdelitve upnikom, saj stečajna masa ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Že iz otvoritvenega poročila je bilo razvidno, da je edina stečajna masa predujem, ki je bil nakazan iz sredstev brezplačne pravne pomoči, upravitelj pa je v tem poročilu tudi navedel, da bo stečajni postopek končal brez razdelitve upnikom. V takem primeru se preizkus terjatev ne opravi, zato upravitelju za to opravilo ne more pripadati nadomestilo. Za upnike v takem primeru preizkus terjatev nima nobenega pomena, z izbrisom iz sodnega registra bodo njihove terjatve prenehale obstajati. Pri izdaji sklepa je sodišče prve stopnje tako napačno uporabilo materialno pravo (5. odstavek 378. člena ZFPPIPP), višje sodišče pa naj izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je ravnal v skladu z navodilom sodišča, po predložitvi otvoritvenega poročila in osnovnega seznama preizkušenih terjatev je po obvestilu sodišča z dne 28.12.2012 predložil tudi končni seznam preizkušenih terjatev, kar je bilo v tem postopku nujno predvsem zaradi ugotovitve izločitvenih pravic. Sodišče je 21.1.2013 tudi izdalo sklep o preizkusu terjatev. Navedb, da je preizkus terjatev po nepotrebnem opravil, ne bo niti komentiral, ravnal je po navodilu sodišča. Zato naj višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik ima prav, ko trdi, da že iz otvoritvene bilance izhaja, da dolžnik nima premičnega ali nepremičnega premoženja. Prav tako ima tudi prav, ko trdi, da 378. člen ZFPPIPP določa, da se v primeru, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, preizkus terjatev pa se v tem primeru ne opravi. Vendar pa upnik pri tem spregleda, da je upravitelj v otvoritvenem poročilu navedel, da ima stečajni dolžnik določeno premoženje, ki pa je predmet izločitvene pravice. V takem primeru stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP (375. in 376. člen ZFPPIPP, primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 308/2012 z dne 23.10.2012).

6. To v konkretnem primeru pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti terjatve. Izločitvenemu upniku H. d.o.o. namreč ni smel stvari kar izročiti, temveč se je moral izreči o njih v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev in nato še v končnem seznamu preizkušenih terjatev ter stvari izločitvenemu upniku izročiti šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev (primerjaj 303. in 309. člen ZFPPIPP). Upravitelj tudi ni smel preizkusiti zgolj prijavljene izločitvene pravice, saj zakon predvideva predložitev seznamov (najmanj osnovnega in končnega) vseh prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic (303. člen, 61. in 70. člen ZFPPIPP). Ob tem bi izločitveno pravico tega upnika lahko prerekal tudi kateri od drugih upnikov. Zato ni mogoče trditi, da preizkus terjatev ni bil potreben. Ravno nasprotno – bil je nujen. Zato upravitelju pripada tudi nadomestilo za preizkus terjatev (103. in 104. člen ZFP).

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 61, 70, 103, 104, 303, 309, 375, 376, 378.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0MDc4