VSL sklep Cst 270/2013

Jedro

V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.

Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji nepremični ID znak 1, ID znak 2, ID znak 3 in ID znak 4, in sicer, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, izklicno ceno je določilo v višini 1.130.000,00 eurov, varščino pa v višini 56.500,00 eurov.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik v delu, ki se nanaša na izklicno ceno, pravočasno pritožil. Nasprotuje cenitvi J. in izbranim metodam, pri tem pa se sklicuje na cenitev, ki jo pripravila V. za potrebe izvršilnega postopka. Izklicna cena mora biti določena v vrednosti, po kateri je nepremičnino mogoče prodati po najboljši možni ceni. Prodajana nepremičnina je poslovna celota, v nepremičnino je bila vgrajena oprema, ki je potrebna za izvajanje predšolske dejavnosti, po dolžnikovih računovodskih izkazih znaša vrednost te opreme na dan 30.9.2012 84.577,00 EUR, nepremičnina pa se lahko prodaja le z vgrajeno opremo. Zato bi morala biti cenitev opravljena tudi za to opremo.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da cenitveno poročilo, dano v postopku prisilne poravnave, ni bilo podlaga za določitev izklicne cene, temveč je cenitev za stečajni postopek pripravila V., ki je prej že pripravila cenitev za izvršilni postopek, zoper katero pritožnik ni imel pripomb, pri čemer je prav pritožnik vložil predlog za izvršbo. Cenitev je bila prilagojena za stečajni postopek. Glede opreme je navedel, da je del opreme stečajnega dolžnika v tej stavbi, del pa v drugih nepremičninah, danih v najem; iz otvoritvenega poročila pa je tudi razvidno, da je posebej ocenjena in ločeno obravnavana le oprema, ki ni v tej nepremičnini in bo ločeno prodana. Oprema v prodajani nepremičnini pa predstavlja pritikline v smislu 17. člena SPZ. Vsaka prodaja več nepremičnin skupaj ali nepremičnin in premičnin, ki so pritikline nepremičnine, pa ne predstavlja poslovne celote.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prodajane nepremičnine predstavljajo funkcionalno celoto, ne predstavljajo pa poslovne celote v smislu 343. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), kot to zatrjuje pritožnik. V skladu s 1. odstavkom 343. člena ZFPPIPP namreč poslovno celoto predstavljajo stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vrste proizvodov ali oprave določene vrste storitve, torej za opravljanje podjema, kupec pa pri vstopu v ta položaj velja za univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika (3. odstavek 343. člena ZFPPIPP). V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.

6. Glede izračuna izklicne cene pritožnik izhaja iz cenitve, ki ni bila podlaga za določitev izklicne cene v izpodbijanem sklepu. Upravitelj je namreč predlogu za izdajo sklepa o prodaji (r. št. 104 spisa) priložil cenitev V., ki je cenitev pripravila že za potrebe izvršilnega postopka pri Okrajnem sodišču v Kamniku. Iz primerjave obeh cenitev (cenitev iz izvršilne zadeve je predložil pritožnik k pritožbi in se nanjo kot na pravilno tudi sam sklicuje) je razvidno, da je cenilka v obeh cenitvah enako ocenila prodajno oziroma tržno vrednost. Vse navedbe v zvezi s cenitvijo J. so tako za odločitev višjega sodišča pravno nepomembne. Pri tem upravitelj pravilno poudarja, da je pritožnik stranka postopka in bi seveda lahko vpogledal v spis, iz česar bi vsekakor lahko ugotovil, da cenitev, ki ji pritožnik nasprotuje, sploh ni bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

7. Pritožnik tudi zatrjuje, da je treba prodati skupaj z zgradbo tudi vgrajeno opremo, po računovodskih izkazih na dan 30.9.2012, priloženih k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, pa je dolžnik to opremo ocenil na 84.577,00 EUR. Res iz 5. strani poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (r. št. 2 spisa) izhaja, da ima dolžnik druge naprave in opremo, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva v tej višini, pri čemer iz pojasnil k bilanci stanja (stran 9 in 10 tega poročila) izhaja, da je vrednost zgradbe, vrednotene po pošteni vrednosti, 1.090.900,00 EUR, druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva, vrednotena po knjigovodski vrednosti 84.577,00 EUR, pa v naravi predstavljajo opremo v zgradbi, namenjeno redni uporabi zgradbe, tj. omare, pisarniška oprema in podobno. Iz otvoritvenega poročila upravitelja (r. št. 105 spisa) pa izhaja, da likvidacijska vrednost dolžnikovih nepremičnin znaša 1.020.000,00 EUR, vrednost opreme, ki se nahaja izven tega vrtca, pa je ocenjena po likvidacijski vrednosti 18.000,00 EUR; nadalje je upravitelj še navedel, da je zgradba in oprema, ki se nahaja v objektu, predstavljena enotno, saj oprema predstavlja pritiklino in je zato vrednot opreme, ki se nahaja v zgradbi, vključena v vrednost zgradbe. Iz pritožnikovih navedb izhaja, da se tudi on strinja s tem, da ta oprema predstavlja pritikline, saj sam trdi, da mora biti ta oprema prodana skupaj z zgradbo. Zato niso pravilne pritožnikove navedbe, ko se sklicuje na dolžnikovo bilanco stanja z dne 30.9.2012. Ob tem pritožnik iz te bilance povzema le določene podatke, kot je vrednost opreme, ne upošteva pa, da je izklicna cena višja, kot pa jo je dolžnik navedel v bilanci stanja z dne 30.9.2012. Pri tem iz predloga za prodajo nepremičnin jasno izhaja, da gre za neto ceno, torej brez DDV, in da bo DDV plačal kupec. Ob tem pa višje sodišče še poudarja, da izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je bila tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 103/2023
• VSL sklep Cst 413/2019
• VSL sklep Cst 348/2017