VSL sklep Cst 185/2013

Jedro

Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se predlog upravitelja z dne 13.2.2013 za prodajo blaga na lokaciji L. – skladišče 1, specificiranega v seznamu zalog po posameznih lokacijah z dne 06.02.2013 (preglednica pod za. št. 21) – koles z motorjem „TORI MASTER 50“ z VIN številkami X zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja trgovskega blaga na lokaciji L. – skladišče 1 specificiranega v seznamu zalog po posameznih lokacijah z dne 06.02.2013 (preglednica pod za. št. 21), ki je sestavni del izreka tega sklepa, opravi s sklenitvijo neposrednih pogodb po ocenjeni likvidacijski vrednosti, posamezno po artiklih.

2. Proti navedenemu sklepu se je upnik pravočasno pritožil zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka (pritožbeni razlogi po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)), smiselno v delu, ki zadeva prodajo koles z motorjem „TORI MASTER 50“ navedenih v izreku sklepa. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik v pritožbi navaja, da je lastnik premičnin – dela zalog trgovskega blaga in sicer dvanajstih koles z motorjem „TORI MASTER 50“, ki so predmet prodaje ter je v stečajnem postopku 11.4.2013 prijavil izločitveno pravico na navedenih premičninah, zato ni dovoljeno začeti prodaje tega premoženja. Navaja še, da je izhodiščna cena za prodajo izrazito prenizka, koles pa ne bo mogoče prodati, saj upnik razpolaga z dokumentacijo brez katere koles ne bo mogoče registrirati. Načelu najboljših pogojev za plačilo upnikov bi bilo zadoščeno z izročitvijo premičnin pritožniku, z negospodarno prodajo pa mu bo nastala nenadomestljiva škoda.

5. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi pravočasno, izločitvena pravica ne preneha (1. in 4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izločitvena pravica preneha šele, če je opravljena prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, upnik pa lahko v tem primeru zahteva plačilo zneska doseženega s prodajo premoženja, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Pravočasna prijava izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (3. odstavek 330. člena ZFPPIPP).

6. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki mu pripada. Od stečajnega dolžnika ima lastnik stvari pravico zahtevati, da mu stvar, ki je v posesti dolžnika, izroči. Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. To smiselno izhaja tudi iz določila 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP, ki določa da izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico šele, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.

7. V obravnavanem primeru je upnik prijavil izločitveno pravico še pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji premoženja, zato njegova izločitvena pravica še ni prenehala. Usoda premoženja, ki je predmet prijavljene izločitvene pravice je odvisna od dejstva ali bo izločitvena pravica priznana ali prerekana. V primeru, da bo izločitvena pravica prerekana, bo s prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.

8. Prodaja motornih koles bi v postopku povzročila dodatne stroške, ker po trditvah tožeče stranke stečajni dolžnik ne razpolaga z dokumentacijo za registracijo navedenih koles, pa pritožbeno sodišče kot utemeljene ocenjuje tudi navedbe pritožnika, da bi bilo s prodajo po likvidacijski ceni (ali še nižji ceni) kršeno načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (347. člen ZFPPIPP).

9. Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se predlog upravitelja za prodajo koles, na katerih je upnik v stečajnem postopku prijavil izločitveno pravico, zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 215/2023
• VSL Sklep Cst 168/2023
• VSL sklep Cst 174/2013