VSL sklep Cst 180/2013

Jedro

Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka je predlagateljica kot upnica imela terjatev do dolžnice, dolžnica pa je to terjatev dolgovala več kot dva meseca, zato je na podlagi 3. točke 231. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in s potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico O. B. ter za stečajnega upravitelja imenovalo S. R.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) ter predlagala višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima predlagateljica do dolžnice terjatev na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 97/00205 z dne 6.9.1999 v znesku 392.325,99 EUR z zamudnimi obrestmi od 25.7.1997 do plačila in iz naslova izvršilnih stroškov 1.292,83 EUR. Dolg izvira iz kreditne pogodbe št. 38814/96 z dne 23.5.1996. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot je to razvidno tudi iz prilog k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, je dolžnica je na kreditni pogodbi navedena kot porok in plačnik. Zato niso utemeljene dolžničine trditve (podane tekom postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi), da dolžnica odgovarja za dolg le s svojo nepremičnino kot zastaviteljica, temveč je pritrditi sodišču prve stopnje, da dolžnica odgovarja za celotno obveznost. Višje sodišče prav tako soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da terjatev iz navedene kreditne pogodbe obstoji in še ni zastarala. Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, po 379. členu ZOR zastarajo v 10 letih in bi tako navedena terjatev po sklepu o izvršbi In 97/00205 z dne 6.9.1999 zastarala 16.5.2010. To pa se ni zgodilo, saj je bilo zastaranje pred tem (20.2.2009) pretrgano zaradi sklenitve Sporazuma o pripoznavi dolga in načinu poravnavanja obveznosti za dolg po kreditni pogodbi št. 38814/96 z dne 23.5.1996 med predlagateljico, glavnim dolžnikom P. B. ter dolžnico. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnica ni trdila, da je to terjatev plačala. Višje sodišče tako pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka predlagateljica kot upnica imela terjatev do dolžnice, dolžnica pa je to terjatev dolgovala več kot dva meseca (glavnico 392.325,99 EUR z zamudnimi obrestmi od 25.7.1997 do plačila), zato je na podlagi 3. točke 231. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnico.

5. Sodišče prve stopnje se zaradi tega, ker je že na podlagi Pogodbe št. 38814/96 in sklepa o izvršbi In 97/00205 ugotovilo, da je predlagateljica svojo terjatev do dolžnice verjetno izkazala in da s plačilom te terjatve dolžnica zamuja že več kot dva meseca, do drugih trditev obeh strank v zvezi z drugimi v predlogu navedenimi terjatvami ni bilo treba ukvarjati, iz istega razloga pa so za odločitev nepomembne tudi pritožbene navedbe v zvezi s temi terjatvami.

6. Pritožnica v pritožbi le pavšalno zatrjuje, da upnici ničesar ne dolguje in da ni insolventna. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnica trajno nelikvidna. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno obrazložilo svojo ugotovitev, da dolžnica ni uspela izpodbiti domneve o insolventnosti, ki jo je zatrjevala upnica (prva alineja 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje pa je (čeprav bi - kot je tudi samo navedlo - že ugotovitev o dolžničini trajnejši nelikvidnosti zadoščala za odločitev o začetku stečajnega postopka) ugotovilo, da je dolžnica tudi prezadolžena. Te ugotovitve dolžnica v pritožbi ni uspela izpodbiti, saj z navedbami o (pre)stari in zato napačni cenitvi njenih nepremičnin ni uspela omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti (prezadolženost).

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

11.12.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 458/2016
• VSL sklep Cst 456/2020
• VSK sklep Cpg 29/2008