<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 524/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.524.2013
Evidenčna številka:VSL0066063
Datum odločbe:04.07.2013
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - vročanje - izrek

Jedro

Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico.

Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani ob obravnavi zahteve za sodno varstvo storilke pravne osebe proti odločbi o prekršku Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje št. 710-617/2012-6 z dne 24. 4. 2012, po uradni dolžnosti ustavilo postopek zaradi prekrška po prvem odstavku 177. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in to iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) zaradi ugotovitve, da je izrek odločbe prekrškovnega organa nerazumljiv. Odločilo je še, da stroški postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1, potrebni izdatki storilca ter nagrada in potrebni izdatki storilčevega zagovornika bremenijo proračun.

2. Proti sodbi o ustavitvi postopka je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana, kot pravni naslednik Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje vložila pritožbo. Uvodoma navaja, da je prišlo zaradi Uredbe o spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 82/12) z dnem 1. 1. 2013 do reorganizacije in je naloge s področja nadzora nad varnostjo in kakovostjo živil prevzela Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (IVHVVR), v okviru Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Ministrstva za kmetijstvo in okolje, pri čemer je sodbo Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) prejelo 15. 5. 2013. Sodba je bila na Območni urad Ljubljana dostavljena 20. 5. 2013, zato meni, da je potrebno ta datum (20. 5. 2013) smiselno razumeti kot datum vročitve sodbe pristojnemu organu, to je IVHVVR, ki je pravni naslednik IRSKGHO, ki je izdal odločbo o prekršku, in tako začnejo teči roki s pravnega pouka od tega dne. Predlagateljica predlaga, da se pritožbi ugodi in vrne zadevo v ponovno odločanje, da bo v ponovnem postopku prvostopni organ dopolnil odločbo glede očitanih procesnih kršitev. Navaja še razloge, zaradi katerih smatra, da je bila izdaja odločbe o prekršku št. 710-617/2012-6 z dne 24. 4. 2012 pravni osebi zakonita in upravičena.

3. Na pritožbo predlagateljice je storilka pravna oseba vložila odgovor na pritožbo preko svojega zagovornika. Nasprotuje pritožnikovemu stališču, da naj bi rok za vložitev pritožbe pričel teči šele 20. 5. 2013, ko naj bi bila sodba dostavljena na Območni urad Ljubljana, ker že iz pritožbe izhaja, da je bila sodba vročena Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS 15. 5. 2013 in torej roka za pritožbo sploh ne bi bilo mogoče objektivno določiti. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v 91. členu določa, da se državnim organom vroča tako, da se dokument izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače; pritožnik pa ne zatrjuje, da bi prišlo morda do pomote pri vročanju skladno z 98. členom tega zakona in bi morala biti sodba vročena kako drugače. Le v primeru, ko bi prišlo do pomote pri vročanju pa se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. V konkretnem primeru pa velja, da je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v okviru katere deluje tudi Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana, organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS in vsi organi poslujejo na istem naslovu. Kako se kasneje opravi prerazporeditev pošte med različnimi oddelki in enotami, je stvar notranje organizacije državnega organa in ne more imeti vpliva na posledice, povezane z vročitvijo, ki je bila opravljena skladno z določbo 91. člena ZUP. Tako je po mnenju pravne osebe potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Podrejeno se strinja z odločitvijo sodišča, da izrek izpodbijane odločbe o prekršku ne vsebuje niti navedbe kraja niti časa storitve prekrška, prav tako v opisu dejanja ni konkretizirano, kaj je bilo zavajajočega pri trženju izdelka svinjsko meso – zrezki oziroma kateri podatki naj bi bili neresnični in zakaj; v izreku pa tudi ni opredeljena določba predpisa, ki določa prekršek in sankcije zanj, prav tako ni navedeno, kdo je odgovorna oseba in tako ni razviden temelj odgovornosti pravne osebe. Pripominja, da je sodišče v primeru, kadar obravnavano dejanje ni prekršek, dolžno izdati sodbo, s katero se postopek ustavi, kot je že večkrat odločilo Vrhovno sodišče (npr. IV Ips 76/2011 z dne 20. 12. 2011). Sicer pa tudi glede dejanskega stanja predlagatelj zahteve za sodno varstvo vztraja pri vseh svojih navedbah, podanih v zahtevi za sodno varstvo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže kot prepozno ter odloči še o priglašenih stroških zagovornika.

4. Pritožba se zavrže kot prepozna.

5. Pritožbeno sodišče najprej opravi formalni preizkus pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe, pri čemer se pritožba v zadevah, v katerih je bila predhodno izdana sodba po zahtevi za sodno varstvo, obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je pritožba predlagateljice Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana sicer dovoljena glede na določilo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, ni pa pravočasna.

6. Pritožbeni rok določa prvi odstavek 151. člena ZP-1 in velja tako za primere, ko pritožbo vlaga storilec (ali dovoljeni krog oseb v njegovo korist), kot tudi za primere, ko pritožbo vloži predlagatelj postopka (v korist ali v škodo). Po določbi prvega odstavka 151. člena ZP-1 se „pritožba vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe“. Dokazilo o vročitvi sodbe pa je vročilnica, ki izkazuje, da je bila sodba Okrajnega sodišča ZSV 1273/2012-2409 z odločitvijo o ustavitvi postopka proti pravni osebi vročena Inšpektoratu RS za kmetijstvo 15. 5. 2013. Na vročilnici je namreč jasno zapisan ta datum in na vročilnici je tudi podpis prejemnika, ki evidentno ni uveljavljal, da ni pooblaščen za prejem pošte. Sicer pa tudi pritožnica (Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana) v pritožbi navaja, da je MKO prejelo sodbo 15. 5. 2013; za trditev, da je bila sodba dostavljena na Območni urad Ljubljana 20. 5. 2013, pa ne predloži nobenih dokazil in že pravna oseba v odgovoru na pritožbo pravilno navaja, da mora biti dejstvo prejema sodbe izkazano, to pa izkazuje prav vročilnica sodbe s podpisom in zapisanim datumom prejema sodbe 15. 5. 2013. Iz Uredbe o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 82/2012) pa je tudi razvidno, da je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana le organ, ki opravlja inšpekcijski nadzor znotraj Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vendar še vedno v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje (1. člen spremenjene Uredbe o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki spreminja 8. člen prejšnje uredbe) ter je iz 3. člena „prehodne in končna določba“ razvidno, da je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin s 1. januarjem 2013 prevzela naloge, javne uslužbence, dokumentacijo, prostore, opremo in pravice proračunske porabe. Tako ni dvoma, da je šlo zgolj za reorganizacijo v okviru sestave Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki nima vpliva na presojo pravočasnosti prejema sodbe, ki jo je prejela pooblaščena oseba Ministrstva za kmetijstvo, kar izkazuje njen podpis in datum prejema sodbe, česar pritožba niti ne negira. 91. člen ZUP pa določa, da se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, opravlja vročanje tako, da se dokument izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere drugače določeno. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da vročilnica izkazuje, da je bilo vročanje prekrškovnemu organu opravljeno skladno z določili 91. člena ZUP in prekrškovni organ ne izkaže, da bi za njih veljalo drugačno vročanje oziroma da bi pošto sprejela oseba, ki ni določena za sprejemanje dokumentov. Ker je Ministrstvo za kmetijstvo sodbo prejelo 15. 5. 2013, je tako osemdnevni pritožbeni rok iztekel 23. 5. 2013, medtem ko je prekrškovni organ vložil pritožbo priporočeno pri Pošti 1102 Ljubljana 28. 5. 2013 (kot dokazuje kuverta v kateri je bila pritožba poslana).

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče postopalo po določilih prvega odstavka 163. člena ZP-1 ter je pritožbo prekrškovnega organa zavrglo kot prepozno vloženo, zaradi česar se niti ni spuščalo v nadaljnje navedbe pritožbe, ki zadevajo ustavitev postopka in uveljavljanje, da je bila izdaja odločbe o prekršku pravni osebi zakonita in upravičena. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v zvezi s predlogom prekrškovnega organa (naj se spremeni sodba in pošlje zadeva v ponovno odločanje, da bo Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odpravila procesne razloge, zaradi katerih je bil prekrškovni postopek ustavljen) pripominja, da prekrškovni organ ne more imeti več poizkusov sestave pravno perfektne odločbe, temveč mora biti že prva odločba sestavljena tako, da vsebuje vse znake prekrška, sicer po vloženi zahtevi za sodno varstvo prvostopno sodišče v okviru preizkusa odločbe prekrškovnega organa po uradni dolžnosti (62.a člen ZP-1) ob ugotovitvi, da je izrek odločbe nerazumljiv, mora ustaviti postopek o prekršku, kot pravilno na to opozarja v svojem odgovoru na pritožbo zagovornik pravne osebe, glede na odločitve Vrhovnega sodišča RS v podobnih zadevah.

8. Glede predloga zagovornika pravne osebe za priznanje stroškov in nagrade v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da do vsebinske obravnave zadeve ni prišlo, ker je bila pritožba predlagateljice zavržena že pri formalnem preizkusu, zato bo o tem zahtevku odločilo sodišče prve stopnje, ko bo presojalo stroškovnik zagovornika pravne osebe, za vsa pravna opravila, ki so bila storjena tekom (sedaj pravnomočno ustavljenega) postopka o prekršku zoper pravno osebo.


Zveza:

ZP-1 člen 56, 62a, 66, 66/5, 151, 151/1, 163, 163/1.
ZUP člen 91, 98.
Uredba o organih v sestavi ministrstev člen 1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU5MjIx