VSL sklep Cst 118/2013

Jedro

Upravičen predlagatelj je tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Sodišče v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: C d.d. (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. D. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. D. s.p., matična številka: X (3. točka izreka).

2. C. d. d.d., je kot delničar dolžnika zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upnikov A. M., D. H., D. J. in R. S. (v nad. predlagatelj) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 231. členu določa, kdo je upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Upravičen predlagatelj je tako tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. Navedeno posredno izhaja iz določbe 5. odstavka 239. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče na naroku za začetek stečajnega postopka izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

5. Pritožbeno sodišče se tako ne strinja z nasprotnim stališčem prvostopenjskega sodišča in z razlogi zanj. Dejstvo, da ZFPPIPP v 2. odstavku 58. člena izrecno predpisuje, da s plačilom terjatve preneha upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku, ne določa pa tega za predhodni postopek, še ne dokazuje, da v takšnem primeru (torej s plačilom terjatve) procesna legitimacija upnika v predhodnem postopku ne preneha, temveč kaže prav to, da zakon predpostavlja, da upnik ob začetku stečajnega postopka terjatev do dolžnika še vedno ima.

6. Vprašanje aktivne procesne legitimacije je tesno povezano z vprašanjem pravnega (pravno priznanega) interesa za sodno uveljavljanje določenega pravovarstvenega zahtevka (Triva, Belajec, Dika: Građansko parnično procesno pravo, NN, Zagreb 1986, str. 248). Upnikov pravni interes za začetek stečajnega postopka pa je izključno v tem, da se (v skladu z načelom hkratnega in sorazmernega poplačila z ostalimi upniki) v tem postopku poplača. V kolikor je upnik poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija. Njegovega pravnega interesa ni mogoče širiti s pravnim interesom ostalih upnikov za poplačilo njihovih terjatev. Ustavna pravica do sodnega varstva je namreč omejena, saj zagotavlja le varstvo svojih pravic, ne pa tudi pravice do varstva tujih pravic (le-to mora izrecno predpisati zakon). Ta omejitev se izraža prav skozi procesno predpostavko procesne legitimacije. Namen te predpostavke je določiti, kdo v konkretnem primeru sme nastopati kot tožnik ali predlagatelj postopka (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec ali nasprotni udeleženec (pasivna procesna legitimacija; Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 313-314).

7. Zato ni mogoče slediti stališču prvostopenjskega sodišča, da upnik, ki je poplačan, obdrži aktivno procesno legitimacijo, češ da še vedno obstoji njegov pravni interes za vodenje postopka, ki je v poplačilu vseh upnikov.

8. Pritožnik nadalje utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ker je samo ugotavljalo dejstva, ki jih predlagatelj ni zatrjeval in na ta dejstva oprlo svojo odločitev. Predlagatelj namreč ni niti v svojih vlogah niti na narokih trdil, da ima terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za mesec september 2012. Prvostopenjsko sodišče je dolžniku na naroku sicer res vročilo dopis Davčne uprave Republike Slovenije, iz katerega izhaja, da navedeni davki in prispevki niso poravnani, vendar navedenega dejstva ni izpostavilo niti ga ni izpostavil predlagatelj postopka. Zato se dolžniku o tem ni bilo potrebno izjasniti. Ker pa je svojo odločitev oprlo na navedeno dejstvo, torej na dejstvo, ki ga nihče ni zatrjeval, je dolžniku s tem odvzelo pravico do izjave, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišče namreč v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.

9. Ob povedanem se izkaže, da aktivna procesna legitimacija predlagatelja postopka ob odločanju prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni bila več podana. S tem pa je nastopila ovira za odločanje o začetku stečajnega postopka po predlogu navedenega predlagatelja.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložili tudi upniki A d.d. - v stečaju, B d.d., Č d.d., D d.d. in E. Ker pa se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem aktivne procesne legitimacije teh upnikov, pritožbeno sodišče ne more presojati, ali je morda utemeljen njihov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, ob ugotovljeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in zmotni uporabi materialnega prava, pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Prvostopenjsko sodišče naj v ponovljenem postopku obravnava predloge ostalih upnikov za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Najprej naj preizkusi, ali je izkazana aktivna procesna legitimacija upnika A d.d. - v stečaju, saj je le-ta prvi vložil predlog za začetek stečajnega postopka. ZFPPIPP namreč na datum uvedbe stečajnega postopka veže določene pravne posledice začetka stečajnega postopka (prim. 269. člen ZFPPIPP). Zato je relevantnega pomena, kdaj je bil stečajni postopek nad dolžnikom uveden.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 302/2015
• VSL Sklep Cst 163/2023
• VSL Sklep Cst 47/2021