VSL sklep Cst 259/2013

Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.

Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.

Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.

Izrek

I. Pritožba upnika H. d.d. se zavrže.

II. Upnik H. d.d. sam nosi stroške pritožbenega postopka.

III. Pritožba upnika N. d.d. se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovoru dolžnika zoper dopolnjeni seznam ugodi in se upravitelju naloži, da pri terjatvi pod zap. št. 73 upnika H. upošteva, da je dolžnik ugovarjal obstoju ločitvene pravice v višini 4.044.749,60 EUR (1. točka izreka); o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah se odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31.5.2013, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila upnika H. d.d. in N. d.d..

3. Upnik H. d.d. v pritožbi navaja, da je svoje terjatve prijavil kot zavarovane terjatve. Sodišče je dolžnikovemu ugovoru zoper dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ugodilo, čeprav ni vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev; zato bi bilo treba njegov ugovor zavreči. Sodišče pa je 23.4.2013 tudi izdalo sklep, da je dolžnikov ugovor z dne 25.3.2013 umaknjen, zato bi bilo treba dolžnikov ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev prav tako zavreči. S prijavo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, upnik naznani sodišču, da pri glasovanju o prisilni poravnavi ne bo udeležen. Terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane terjatve, če ni bila tako prijavljena. Sodišče je zato prekoračilo svoja pooblastila, ko je upnikovo zavarovano terjatev upoštevalo delno kot nezavarovano. Upravitelju se o zavarovanih terjatvah upnika, na katere prisilna poravnava ne učinkuje, ne bi bilo treba izjaviti, saj je njegova izjava pomembna le zato, da se ugotovi upravičenje upnikov, da glasujejo o prisilni poravnavi. V postopku prisilne poravnave se ne ugotavljajo terjatve upnikov, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, saj nimajo pravice glasovati o prisilni poravnavi in zato takih terjatev tudi niso dolžni prijaviti v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP ne določa, da bi se v postopku prisilne poravnave ugotavljal tudi sporni status terjatve. Priglasil je tudi stroške postopka.

4. Upnik N. d.d. v pritožbi navaja, da je terjatve prijavil kot zavarovane. Zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev je ugovarjal, ker ta ni vseboval pravočasno prijavljene terjatve v višini 56,71 EUR in ker se upravitelj ni opredelil do v prijavi navedenih zavarovanj upnika, kot se je pri drugih upnikih, temveč je celotno terjatev priznal kot navadno. Upravitelj je ugovoru ugodil le glede neupoštevanja prijave terjatve v višini 56,71 EUR, v preostalem delu pa ga je zavrnil. V skladu s 160. členom ZFPPIPP v postopek prisilne poravnave ni treba prijaviti zavarovanih terjatev, ugotovijo se le navadne terjatve, zavarovane terjatve pa se niti ne preizkušajo. Predlagal je, naj višje sodišče sklep razveljavi v delu, ki se nanaša nanj, in naj ga spremeni tako, da bo končni seznam preizkušenih terjatev vseboval tudi seznam dolžnikovega premoženja, na katerem ima upnik zavarovanja za svoje terjatve ali pa pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Pritožbi nista dovoljeni.

O pritožbi H. d.d..

6. Upnik bi imel interes za vložitev pritožbe, v kolikor bi bil njegov položaj v tem postopku drugačen, če v sklepu o preizkusu terjatev ne bi bilo ugotovljeno, da je dolžnik delno ugovarjal obstoju njegove ločitvene pravice. Upnik je svojo terjatev (v celoti) prijavil kot zavarovano terjatev. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica v višini 4.044.749,16 EUR ni verjetno izkazana, pa ni odločilo, da je zato terjatev v tej višini navadna terjatev. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, namreč jasno izhaja, da gre za terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, ki je bila tako tudi prijavljena, kot to zatrjuje tudi sam pritožnik. Zaradi navedenega njegova terjatev tudi ne bo upoštevana v osnovo za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave. Odločitev o tem, ali ima upnik glasovalno pravico, tako ali tako ne sodi v končni seznam preizkušenih terjatev (primerjaj 70. člen ZFPPIPP), temveč v poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (primerjaj 206. člen ZFPPIPP), v katerem mora upravitelj upoštevati tudi določila o tem, kdo sploh sme glasovati o sprejetju prisilne poravnave (200. člen ZFPPIPP). Upnik, ki v postopku prisilne poravnave uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, s tem naznani sodišču in strankam postopka, da pri odločanju o prisilni poravnavi skladno z določbo 1. točke 3. odstavka 200. člena ZFPPIPP ne bo udeležen in ga v to tudi ni mogoče prisiliti. Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana (primerjaj 213. člen ZFPPIPP, predvsem 3. odstavek tega člena). Ni stvar upravitelja, da sam odloča o tem, v kolikšni meri je terjatev takega upnika zavarovana. V nasprotnem primeru bi se upniku vsililo sodelovanje pri odločanju o prisilni poravnavi mimo njegove volje. Hkrati pa, četudi bi upravitelj njegovo terjatev označil kot navadno, upravitelj njegove terjatve ne bi smel upoštevati v osnovo za izračun glasovalnih pravic. Preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na ločitvene pravice, ne ustvarja pravnomočno ugotovljenega obstoja ločitvenih pravic, kot to velja za navadne terjatve (211. člen ZFPPIPP v zvezi z 210. členom ZFPPIPP). Prav tako je iz spisa razvidno, da predlog prisilne poravnave vsebuje le ponudbo dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev roka za njihovo plačilo (143. člen ZFPPIPP), ne pa tudi alternativnega predloga prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže (144. člen ZFPPIPP). Zato v obravnavani zadevi položaj tega upnika ne bi bil nič drugačen, če ne bi bil upoštevan dolžnikov ugovor glede delnega neobstoja ločitvene pravice.

7. Ker tako sklep v izpodbijanem delu prav nič ne vpliva na njegov položaj, upnik nima pravnega interesa za pritožbo, zato njegova pritožba ni dovoljena (4. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP) in jo je višje sodišče zavrglo.

8. Upnik s pritožbo ni uspel (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), poleg tega pa mora v skladu s 129. členom ZFPPIPP vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, zato je višje sodišče odločilo, da mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

O pritožbi N. d.d..

9. ZFPPIPP za postopek preizkusa terjatev predvideva tri faze. O priznanju in prerekanju terjatev se upravitelj najprej izreče tako, da sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev, v katerem za vsako pravočasno prijavljeno terjatev upnikov navede, ali jo priznava ali prereka (1. odstavek 61. člena ZFPPIPP). Zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev lahko upnik vloži ugovor, kar je pritožnik v konkretnem primeru tudi storil. Njegov ugovor je bil zavrnjen v popravku osnovnega seznama, takšen popravek pa je bil v skladu z 2. odstavkom 65. člena ZFPPIPP vključen tudi v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP lahko upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, vloži ugovor tudi proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po 3. odstavku 62. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo upnika zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Višje sodišče pa tega upnika še opozarja na 6. točko te obrazložitve.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 48/2013
• VSL sklep Cst 8/2015
• VSL sklep Cst 115/2014