VSL sklep PRp 955/2012

Jedro

V zvezi z nagradami predpisanimi v razponu višje sodišče ne more upoštevati razlogov, s katerimi zagovornik šele v pritožbi utemeljuje višino priglašene nagrade, saj bi to moral storiti že v specifikaciji računa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zagovornikom mladoletnice prizna nagrada za narok dne 14. 3. 2011 v višini 45,00 EUR, ki se poveča za 20 % DDV, skupno torej 54,00 EUR, tako da znaša skupni znesek priznane nagrade in izdatkov in nagrade 409,08 EUR, sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prizna se še nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 45,00 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade ter 20 % DDV, skupno torej 64,80 eurov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priznalo mladoletnici na predlog njenih zagovornikov nagrado in izdatke: osnovno nagrado po tarifni številki (tar. št. ) 5100 v višini 45,00 eurov, nagrado za postopek po tar. št. 5302 v višini 45,00 eurov, nagradi za naroka dne 12. 7. 2011 in 28. 9. 2010 po tar. št. 5303 po 45,00 eurov za vsak narok, nagrado za narok 14. 3. 2011 v višini 15,00 eurov, kilometrino po tar. št. 6003 za naroka 12. 7. 2011 in 14. 3. 2011 v višini 105,82 EUR, vse povečano za 20 % DDV in potne stroške mladoletnice nastale s pristopom na narok dne 4. 4. 2011 v višini 12,10 eurov, kar skupaj znaša 373,08 EUR. Odločilo je še, da bo nagrada nakazana iz proračunskih sredstev na račun odvetnice.

Zoper takšen sklep so vložili pravočasno pritožbo zagovorniki mladoletnice glede zavrnilnega dela prijavljene nagrade in izdatkov. Navedli so, da je sodišče priznalo nagrade v občutno prenizkem znesku, saj je štelo, da predstavlja predmetna zadeva podpovprečno zahtevno zadevo. Pri vseh treh posameznih nagradah (osnovni nagradi, nagradi za postopek in nagradi za narok) je priznalo nagrade, ki so le nekoliko nad spodnjo mejo predpisanih, torej vrednosti, ki so bistveno nižje od srednje vrednosti nagrade v razponu, kaj šele od dejanske vrednosti nagrade v predmetni zadevi. Sodišče je tako ocenilo, da predmetna zadeva ne sodi niti med povprečne zadeve. Kriteriji, ki so zapisani v 13. členu Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), so našteti le primeroma. Naloge in odgovornost odvetnika v predmetni zadevi so znatno presegle povprečne zadeve, pomen zadeve za mladoletno je izjemno velik zaradi njene mladosti. Tako ni mogoče trditi, da gre za povprečno zadevo, še manj pa za podpovprečno, kot je to ocenilo sodišče prve stopnje, ki ni upoštevalo vseh okoliščin, zlasti obsega in težavnosti odvetniške storitve, pomena zadeve ter premoženjskih razmer in prihodkov stranke. Izključno zaradi ravnanja in angažiranja zagovornice ter njenih dokaznih predlogov je bil postopek ustavljen. V tej smeri je opravila temeljit razgovor s stranko in temeljit pregled stanja sodnega spisa, na podlagi dela je ocenila, da bi bilo potrebno fotografirati stanje na cesti, na naroku za zaslišanje mladoletnice je predložila fotografije in zdravstveno dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da do prometne nesreče ni moglo priti ob uri, kot je to ugotovila predlagateljica postopka, podala je tudi predlog, da se postopek zoper mladoletnico ustavi na podlagi 185. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Ravno fotografije so bile tiste, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in oprostilo mladoletnico. Sodišče je napačno priznalo nagrado za narok dne 14. 3. 2011 v višini 15,00 eurov z obrazložitvijo, da je zagovornica le pristopila na narok. Tega dne sta bili predvideni zaslišanji dveh policistov, zaslišan je bil policist I.N., zaslišanje policista S.P. pa je bilo preloženo. Zagovornici tako pripada nagrada za narok v polni višini. Glede na navedeno bi moralo sodišče priznati nagrade v razponu v najvišji vrednosti, odmera tudi ni skladna s sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. PRp 162/2011). Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da je zagovornica na naroka dne 12. 7. 2011 in 14. 3. 2011 prišla v Ljubljano, kar pomeni dodatni dve uri vožnje za vsak narok. Na naroku 14. 3. 2011 pa je bilo potrebno počakati še na morebitno zaslišanje drugega policista. Prav tako je sodišče napačno odmerilo potne stroške. Višje sodišče naj zato ugodi pritožbi in prizna stroške v priglašeni višini, povečane za stroške nastale s to pritožbo po tar. št. 5400 (nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi) v višini 310,00 eurov in izdatke po tarifnih številkah 6000 in 6002 (pavšal za materialne stroške) v znesku 20,00 eurov. Višje sodišče naj ugodi pritožbi in prizna nagrado v priglašeni višini, povečano za stroške te pritožbe in sicer nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom po tar. št. 5400 v višini 310, eurov in pavšalom za materialne stroške po tar. št. 6000 in 6002 v višini 20.00 eurov.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških za odvetniške storitve, ki so jih priglasili zagovorniki mladoletnice po prejemu sklepa, s katerim je bil postopek o prekršku proti mladoletnici zaradi prekrška po 234. v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o varnosti cestnega prometa ustavljen na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in odločeno, da stroški postopka bremenijo proračun. Zagovorniki so priglasili nagrade v razponu zgolj z navedbo najvišjega zneska, ne da bi skladno z drugim odstavkom 11. člena ZOdvT obrazložili razloge, ki utemeljujejo višino nagrade, sodišče prve stopnje pa je ob upoštevanju določila 13. člena ZOdvT o določitvi nagrade v razponu ocenilo, da je obravnavan postopek o prekršku proti mladoletnici v primerjavi z drugimi zadevami o prekršku razmeroma nezahteven in neobsežen, zato je terjal odvetnikovo manjšo angažiranost in poznavanje predpisov, zaradi česar je priznalo nagrade le nekoliko nad spodnjo mejo posamezne nagrade v razponu za izbranega odvetnika. Osnovno nagrado po tar. št. 5100 (določena je v razponu od 15,00 do 100,00 eurov) je priznalo v višini 45,00 eurov, nagrado za postopek po tar. št. 5302 (določena je v razponu od 15,00 do 165,00 eurov) v višini 45,00 eurov, nagradi za naroka 28. 9. 2010 in 12. 7. 2011 po tar. št. 5303 (določena je v razponu od 20,00 do 265,00 eurov) je priznalo za vsak narok po 45,00 eurov, nagrado za narok dne 14. 3. 2011 pa v višini 15,00 eurov, v celoti je priznalo priglašeno potne stroške-kilometrino po tar. št. 6003 za prihod zagovornice na naroka dne 14. 3. 2011 in dne 12. 7. 2011, potne stroške mladoletnice za pot na narok dne 4. 4. 2011 pa je priznalo v višini 12,10 eurov. V zvezi z nagradami, za katere ZOdvT predpisuje razpon, pritožbeno sodišče ne more upoštevati razlogov, s katerimi zagovorniki šele v pritožbi utemeljujejo višino priglašene nagrade v razponu, saj bi to morali na podlagi drugega odstavka 11. člena ZOdvT storiti že v specifikaciji računa.

Utemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na določitev nagrade za narok z dne 14. 3. 2011. Prvostopenjsko sodišče je za ta narok priznalo nagrado v višini 15,00 eurov z obrazložitvijo, da se ni opravil narok, ampak se je zaradi odsotnosti vabljene priče preložil. Kot navajajo pritožniki, iz zapisnikov o zaslišanju prič (listovne številke 27 do 29) izhaja, da je bil tega dne opravljen narok za zaslišanje I.N., preložen je bil le narok za zaslišanje S.P.. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in je priznalo nagrado na narok dne 14. 3. 2011 (tar. št. 5303) v višini 45,00 eurov, kot je prvostopenjsko sodišče priznalo nagrado že za ostale naroke, navedeni znesek pa se poveča za 20 % DDV. Pritožbeno sodišče pa ne more preizkusiti zgolj pavšalnih pritožbenih navedb o napačni odmeri potnih stroškov, poleg tega pa je sodišče prve stopnje v celoti priznalo priglašene potne stroške zagovornice na naroka dne 12. 7. 2011 in 14. 3. 2011.

Ker so zagovorniki mladoletnice s pritožbo delno uspeli, je potrebno priznati tudi nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom po tar. št. 5400. Za izbranega odvetnika je določena v razponu od 45,00 eurov do 310,00 eurov, zagovorniki mladoletnice pa so jo priglasili v najvišjem znesku 310,00 eurov, ne da bi skladno z drugim odstavkom 11. člena ZOdvT obrazložili razloge, ki utemeljujejo tako (največjo) višino nagrade. Višje sodišče meni, da je potrebno ob upoštevanju obsega in težavnosti odvetniške storitve priznati nagrado v višini 45,00 eurov, saj ne gre za pritožbo zoper odločbo o prekršku, ampak le za (manj zahtevno) pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov postopka. Zagovorniki tudi ne izkažejo oziroma obrazložijo priglašenih stroškov – pavšala za materialne izdatke v višini 20,00 eurov po tar. št. 6000 in po tar. št. 6002, zato je višje sodišče odmerilo pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade (9,00 eurov), kar skupno znese 54,00 eurov, ta znesek pa se poveča še za 20 % DDV. Skupno znaša znesek nagrade za pritožbo z dodatki torej 64,80 eurov.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Kp 46459/2015
• VSL Sklep PRp 149/2018
• VSL Sklep PRp 215/2020