VSL sklep Cst 257/2012

Jedro

Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.

Izrek

I. Pritožba proti 2. točki izreka sklepa se zavrže.

II. Pritožba proti 3. točki izreka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano 2. točko izreka je sodišče prve stopnje stečajnemu upravitelju priznalo sorazmerni del nadomestila za končno razdelitev v višini 626,21 EUR, upoštevajoč 125,22 EUR na račun 20 % DDV pa skupno 751,33 EUR. Z izpodbijano 3. točko izreka pa je zahtevek stečajnega upravitelja za odmero višje nagrade zavrnilo.

2. V pravočasni pritožbi proti izpodbijanemu delu sklepa je stečajni upravitelj uveljavljal pritožbeni razlog zmotne in nepopolne uporabe materialnega prava, posledično pa tudi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna „nadomestilo brez DDV 6.350,095 EUR; 20 % DDV 1.270,19 EUR in nadomestilo z vključenim DDV 432,36 EUR“.

K zavrženju pritožbe proti 2. točki izreka:

3. Za pritožbo proti 2. točki izreka stečajni upravitelj nima pravnega interesa, saj je bilo s tem delom izpodbijanega sklepa njegovemu predlogu ugodeno. Odločitev o tem, da se njegov predlog za odmero višje nagrade zavrne, je vsebovana v 3. točki izreka. Zato ima stečajni upravitelj pravni interes za pritožbo le proti 3. točki, ne pa tudi proti 2. točki izreka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena in prvega odstavka 366. člena ZPP ter prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP upraviteljevo pritožbo proti 2. točki izreka zavrglo.

K zavrnitvi pritožbe proti 3. točki izreka:

4. Pritožbeno sodišče ne razume pritožnikovega predloga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna nagrado z vključenim DDV-jem vred v znesku 432,36 EUR, ob tem, ko naj bi mu nadomestilo brez DDV priznalo v višini 6.350,95 EUR. Ker pa pritožba ni utemeljena iz drugih razlogov, se pritožbeno sodišče s tem predlogom ni ukvarjalo.

5. Pritožnik ne izpodbija odločilne prvostopne ugotovitve, da znesek razdelitvene mase v obdobju po 12. 6. 2009 znaša 1.014.802,31 EUR. V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na določilo 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem se nadomestilo za vnovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve. Pravilno je izpostavilo tudi določilo 2. točke 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 53/2009), po katerem je osnova za izračun nadomestila zgolj tisti znesek vnovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno, popolno in poglobljeno obrazložilo, kaj je razdelitvena masa in da v zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja vnovčena stečajna masa (prim. zadnje štiri odstavke obrazložitve na 2. strani izpodbijanega sklepa). Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov. Stečajni postopek je možno voditi tudi tako, da se ta postopek pretirano obremenjuje z najrazličnejšimi stroški in s stroški, ki niso potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Kljub situacijam, ko se v določenih primerih stečajni upravitelj nikakor ne more izogniti potrebnim stroškom pri vnovčevanju premoženja, pa bi praksa, kakršno predlaga pritožnik s sklicevanjem na sklep Cst 201/2011, nedvomno imela za posledico ekstenzivno trošenje sredstev, iz katerih se oblikuje razdelitvena masa.

6. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 207/2021
• Sklep I Up 104/2009
• Sklep I Up 49/99