<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 258/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.258.2012
Evidenčna številka:VSL0070231
Datum odločbe:18.10.2012
Področje:STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:sklep o preizkusu terjatev - prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo - neposredno izvršljiv notarski zapis

Jedro

Tisti, ki je prerekal terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Navedeno velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.Tako velja tudi glede prerekane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, ki se nanaša na terjatev upnika H. d.d., ki se v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 21. 8. 2012 vodi pod zaporedno številko 7, spremeni tako, da mora (1) stečajni upravitelj vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane pogojne terjatve upnika H. d.d. in prerekane pogojne ločitvene pravice iz primarnega zahtevka, in da mora (2) upnik I. d.o.o. vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve iz podrejenega zahtevka in tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica za zavarovanje te terjatve prenehala ali da ne obstaja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (1) ugodilo ugovoru upnika H. d.d. proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, (2) odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah in pravicah, verjetno izkazanih terjatvah in o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih oziroma izločitvenih pravic, in (3) ugotovilo, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica upnika I. d.o.o..

2. Proti navedenemu sklepu se pritožuje upnik H. d.d. in sicer v delu, v katerem je sodišče odločilo, da mora zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane pogojne terjatve in prerekane pogojne ločitvene pravice iz primarnega zahtevka (ki ga je prerekal stečajni upravitelj), kot tudi zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in prerekane ločitvene pravice iz podrejenega zahtevka (ki ju je prerekal drug upnik: družba I. d.o.o.), v drugem postopku uveljavljati upnik. Pritožnik v pritožbi uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/2007, ZFPPIPP)). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da napoti stečajnega upravitelja in/ali drugega upnika, družbo I. d.o.o., da vloži tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane pogojne terjatve in prerekane pogojne ločitvene pravice iz primarnega zahtevka in drugega upnika, družbo I. d.o.o., da vloži tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in prerekane ločitvene pravice iz podrejenega zahtevka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZFPPIPP, ki določajo pravila o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in/ali ločitvene pravice. Upnik je v stečajnem postopku zahteval priznanje terjatve v višini 2,665.497,65 EUR s pripadki, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičninah in priznanje ločitvene pravice za prednostno plačilo te terjatve na v prijavi navedenih nepremičninah ter prednostno plačilo te terjatve iz tega premoženja (nepremičnin). Navaja, da njegova terjatev temelji na kreditni pogodbi, s katero je upnik kreditojemalcu odobril kredit v višini 3,279.000,00 EUR s pripadki. Upnik je za zavarovanje svoje terjatve v višini 3,279.000,00 EUR s pripadki izposloval hipoteko z zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi pri nepremičninah, last družbe V. d.o.o. (dolžnika po kreditni pogodbi). Ta hipoteka je bila ustanovljena na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika. Priloga in sestavni del tega Sporazuma pa je tudi Kreditna pogodba, ki je pravni temelj za nastanek terjatve, ki je zavarovana s hipotekami na v sporazumu navedenih nepremičninah in je prav tako sestavljena v obliki notarskega zapisa. Glede na to, da obstaja možnost, da bodo na podlagi izpodbijanega pravnega posla nepremičnine, na katerih je upnik pridobil hipoteko, vrnjene v stečajno maso dolžnika, je upnik je v stečajnem postopku nad dolžnikom pravočasno prijavil pogojno terjatev in ločitveno pravico, s katero je zavarovana ta terjatev (iz Kreditne pogodbe) ter v prijavi izrecno izpostavil tudi dejstvo vknjižene zaznambe neposredne izvršljivosti terjatve iz Kreditne pogodbe.

5. Pritožnik navaja, da je sporna terjatev zapadla, ker je upnik odpovedal Kreditno pogodbo, vročil odpoved Kreditne pogodbe kreditojemalcu, notar pa je pravilno poslal sporočilo o zapadlosti terjatve kreditojemalcu in zastavitelju (drugi odstavek 17. člena ZIZ in prvi odstavek 20. člena ZIZ).

6. Po presoji višjega sodišča so pritožbene navedbe utemeljene. ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu (302. člen ZFPPIPP) in sicer mora tisti, ki je prerekal takšno terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Navedeno velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov (4. člen Zakona o notariatu v zvezi z 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tako velja tudi glede prerekane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (308. člen ZFPPIPP). Tudi v tem primeru mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal.

7. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba upnikovi pritožbi ugoditi. Sklep sodišča prve stopnje je višje sodišče zato v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 358. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 302, 308.
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20a.
ZN člen 4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.02.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUxNDc1