VSL sklep Cst 246/2012

Jedro

Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo prijavo pogojne terjatve in ločitvene pravice z dne 14. 6. 2012 upnika N. d.o.o..

2. Proti sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je pridobil terjatev iz prijave šele po preteku roka za prijavo terjatev, ki jo določa ZFPPIPP. Prav tako se ni opredelilo do njegovega stališča, da nastala situacija terja drugačno uporabo določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na roke za prijavo terjatev, saj bo upnik tako ostal brez ustreznega pravnega varstva.

3. Pritožba je utemeljena

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je upnik s prijavo svoje pogojne terjatve in ločitvene pravice z dne 14. 6. 2012 zamudil rok za prijavo terjatve iz 59. člena v zvezi s 1. odst. 296. člena in 1. odst. 298 člena ZFPPIP, ki je potekel dne 20. 3. 2011. Vendar pa zgolj to dejstvo po stališču pritožbenega sodišča v tem primeru ne zadostuje za odločitev o pravočasnosti prijave.

5. Upnik v pritožbi poudarja, da mu je bilo ob prijavi terjatve znano, da je rok za prijavo terjatev, nastalih do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, potekel dne 20. 3. 2011. Kljub temu pa jo je prijavil, ker jo naj bi pridobil šele po izteku tega roka, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka, za katero velja, da jo je potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena.

6. Pritožba pravilno opozarja, da ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zaradi česar le-ta ne bi imel možnosti pred pridobitvijo terjatve ustrezno ukrepati. Zato po stališču pritožbenega sodišča za takšne izjeme ni mogoče enostavno uporabiti določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na predvidene položaje, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ne da bi se opredelilo do posebnih okoliščin tega primera. Zato tudi ni ugotovilo, ali bi te okoliščine morebiti terjale drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere, npr. 3. in 4. odst. 59. člena ZFPPIPP.

7. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, saj v izpodbijanem sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni bilo mogoče preizkusiti.

8. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ( 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev in se opredeliti do upnikovih trditev o posebnih okoliščinah tega primera.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 3/96
• VSK sklep I Cpg 332/2006
• VSM Sklep II Kp 13629/2019