VSL sklep Cst 295/2012

Jedro

Pritožnik domneve iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP z navedbo, da mu je bila 21. 7. 2010 po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani odvzeta kompletna poslovna dokumentacija in vsi računalniki, v katerih so bili dokumenti spravljeni na trdih diskih, s čimer mu je bilo onemogočeno poslovanje, ni izpodbil. Tega ni storil niti z navedbo, da mu je bilo vse navedeno vrnjeno pred približno mesecem dni in mu je bilo s tem ponovno omogočeno poslovanje ter da sedaj ponovno poravnava svoje obveznosti. Ne drži, da je s tem dokazal, da ni trajneje nelikviden. Iz tega sledi, da je insolventen zato, ker je trajneje nelikviden.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 5) začelo stečajni postopek nad dolžnikom M. d.o.o. (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo J. S. (2. točka izreka) in ugotovilo, da le-ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko Odvetniške družbe S. (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi svoje odločitve je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je upnik N. d.d. dne 12. 7.2012 vložil predlog za začetek stečajnega postopka, proti kateremu dolžnik M. d.o.o v 15-dnevnemu roku od poziva ni vložil ugovora, v katerem bi navedel, da ni insolventen, ali da upnikova terjatev proti njemu ne obstoja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Zato je ugotovilo, da obstoji domneva po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen.

3. Proti temu sklepu je edini družbenik dolžnika S. M. vložil pravočasno pritožbo (red. št. 12). Predlagal je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep „v celoti razveljavi in stečajni postopek zoper dolžnika ustavi“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v predlogu za začetek stečajnega postopka podrobno obrazložena številna razmerja med predlagateljem N. d.d. in dolžnikom, iz katerih izhaja, da dolžnik upniku dolguje 441.849,37 EUR. Pojasnjeno je, da je to razvidno tudi iz sklepov o izvršbi (Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 199648/2010 z dne 23. 1. 2011, Okrajnega sodišča v Mariboru In 2027/2011 z dne 16. 12. 2011, Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 147104/2011 z dne 17. 1 .2012, Okrajnega sodišča v Mariboru In 1885/2012 z dne 16. 2. 2012 ter Okrajnega sodišča v Mariboru In 1887/2012 z dne 16. 2. 2012).

6. V pritožbi je dolžnik izrecno priznal, da omenjene obveznosti niso poravnane. Ni pa prerekal predlagateljeve navedbe, (1) da dolžnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo teh obveznosti, pri čemer ta znesek (441.839,37 EUR) presega 20 % zneska obveznosti dolžnika iz bilance stanja za leto 2009, ki so na dan 31. 12. 2009 znašale 870.797,00 EUR ter (2) da bilanc stanja za poslovno leto 2010 in 2011 dolžnik ni predložil.

7. Po določilu 50. člena ZFPPIPP se postopek zaradi insolventnosti začne, če dolžnik postane insolventen. Insolventnost pa po določilu 14. člena istega zakona pomeni bodisi (1) trajnejšo nelikvidnost ali pa (2) dolgoročno plačilno nesposobnost. Dolžnik je po domnevi iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP trajneje nelikviden, kadar za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo te obveznosti. Te domneve pa pritožnik z navedbo, da mu je bila 21. 7. 2010 po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani odvzeta kompletna poslovna dokumentacija in vsi računalniki, v katerih so bili dokumenti spravljeni na trdih diskih, s čimer mu je bilo onemogočeno poslovanje, ni izpodbil. Tega ni storil niti z navedbo, da mu je bilo vse navedeno vrnjeno pred približno mesecem dni in mu je bilo s tem ponovno omogočeno poslovanje ter da sedaj ponovno poravnava svoje obveznosti. Ne drži, da je s tem dokazal, da ni trajneje nelikviden. Iz tega sledi, da je insolventen zato, ker je trajneje nelikviden.

8. V pritožbi je dolžnik tudi pojasnjeval, da ni dolgoročno plačilno nesposoben ter to navedbo dokazoval s cenitvenimi poročili in zemljiškoknjižnimi izpiski. Do teh njegovih trditev pa se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker za odločitev o začetku stečajnega postopka niso pomembne. Predlagatelj namreč v predlogu za začetek stečajnega postopka ni zatrjeval, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, ampak le, da je trajneje nelikviden. Teh trditev pa, kot rečeno pritožnik ni izpodbil. Zato pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 365. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 567/2015
• VSL sklep Cst 562/2014
• VSL sklep Cst 114/2022