VSL sklep Cst 284/2012

Jedro

Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika, je sodišče pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi.

Če je pooblaščenka izkazala pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo, ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo terjatve upnika E. d.o.o. z dne 16.7.2012 (r. št. 66).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot odločilen razlog za zavrženje upnikove vloge je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da upnik v roku iz sklepa o dopolnitvi prijave terjatve sodišču ni predložil pooblastila zakonitega zastopnika upnika pooblaščencu, ki je podpisal prijavo terjatve (r. št. 66), oziroma ker ni izkazal odobritve dejanja pooblaščenca s strani zakonitega zastopnika upnika kot pravne osebe.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz prijave terjatve izhaja, da upnika zastopa njegov zakoniti zastopnik in da je po njegovem pooblastilu vlogo upnika naslovljeno sodišču podpisal njegov pooblaščenec. Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika je pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi. Da je vlogo podpisal pooblaščenec pa potrjuje tudi upnik sam, zastopan po odvetniku, tudi v pritožbi. Iz te pa izhaja, da je vlogo podpisala T. S., ki je v družbi zaposlena kot vodja pravne službe in ki je na podlagi Pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v E. d.o.o. pooblaščena za zastopanje družbe v insolvenčnih postopkih.

6. Odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba priložiti pooblastila (4. odstavek 123.a člena ZFPPIPP). A contrario, mora pooblaščenec stranke v postopku zaradi insolventnosti, ki ni odvetnik, pooblastilo za zastopanje predložiti sodišču, ki vodi postopek.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v spisu k zapisniku 1. seje upniškega odbora z dne 19.7.2012 priloženo pooblastilo zakonitega zastopnika upnika pooblaščenki T. S.. Če je izkazala pooblaščenka pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo (1. odstavek 57. člena ZFPPIPP), ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril. S tem pa po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje 1.8.2012 ni imelo več podlage za izdajo sklepa o dopolnitvi prijave terjatve, s katero je pozvalo zakonitega zastopnika, da odobri dejanje pooblaščenke (prijavo terjatve). Posledično pa ni pravilen tudi sklep o zavrženju prijave, ker temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 25786/2020
• Sklep III Ips 3/96
• VSK sklep I Cpg 332/2006