<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 250/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.250.2012
Evidenčna številka:VSL0070196
Datum odločbe:05.09.2012
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek prisilne likvidacije - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - razlog za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje stroškov

Jedro

Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.

Teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog O. za začetek postopka prisilne likvidacije. Tako je odločilo, ker predlagatelj ni v po sodišču odrejenem roku založil predujma za kritje začetnih stroškov postopka ali predložil odločbo, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da 421. člen ZFPPIPP določa smiselno uporabo pravil stečajnega postopka oziroma postopka zaradi insolventnosti, in da določbe 233. člena ZFPPIPP v citirani napotitveni določbi ni zaslediti, zmotno pa je po presoji pritožbenega sodišča sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je glede na ostala določila, na katera smiselno uporabo napotuje 421. člen ZFPPIPP, v postopku prisilne likvidacije nujno potrebna in smiselna tudi uporaba 233. člena ZFPPIPP oziroma je zakonska odsotnost navedenega člena v postopkih prisilne likvidacije že na prvi pogled nesmiselna.

5. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, se prav razlaga prvostopenjskega sodišča izkaže kot zmotna. Pritožbeno sodišče pri tem izhaja iz temeljne razlike v razlogih za začetek stečajnega in likvidacijskega postopka. Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka (primerjaj 423. člen ZFPPIPP). Ker je predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka namenjen kritju tistih stroškov, ki nastanejo tudi, če se izkaže, da je stečajna masa neznatne vrednosti in se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (ZFPPIPP – razširjena uvodna pojasnila dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 173), se ob zgoraj navedeni predpostavki zadostnega premoženja družbe, nad katero naj bi se vodil postopek prisilne likvidacije, uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP ne izkaže kot smiselna tudi v postopku prisilne likvidacije. Drugače povedano: teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP torej pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.

6. Utemeljeni pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP razveljavilo.


Zveza:

ZFPPIPP člen 233, 421, 423.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.12.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ5NzYz