<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 550/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:PRP.550.2010
Evidenčna številka:VSL0066534
Datum odločbe:07.05.2010
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:zaslišanje obdolženca - bistvena kršitev določb postopka - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zasliševanje prič

Jedro

S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženčevega zagovora, ni podana kršitev določb postopka iz 3. alinee 1. odstavka 155. člena ZP-1, saj je ta kršitev podana le v primeru, če obdolženec ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku.

Glede zasliševanja prič se v rednem sodnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP (67. člen ZP-1), ZKP pa v 235. členu le določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti, in obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam zahteva. Ob smiselni uporabi 234. člena ZKP pa se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah. S tem ko je sodišče prve stopnje kot priči zaslišalo policista, ki sta ugotavljala okoliščine obravnavane kršitve, tako niso bile kršene določbe postopka o prekršku.

Izrek

Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za odgovornega prekrška iz enajstega odstavka 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), za kar mu je bila izrečena globa v znesku 500,75 eurov in stranska sankcija osemnajst kazenskih točk kot vozniku motornega vozila B kategorije s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje. Sodišče prve stopnje je obdolžencu naložilo še plačilo stroškov postopka v obliki sodne takse in povrnitve stroškov prihoda priče v višini 8,60 eura.

Zoper tako odločitev je obdolženec vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja kršitve določb Ustave Republike Slovenije (Ustave), Zakona o prekrških (ZP-1), Kazenskega zakonika, ZVCP-1, Zakona o policiji ter Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V obrazložitvi svoje pritožbe ponovno poudarja, da je sodišče verjelo le pričam policistom, ki so sami sprožili postopek in imajo tako interes, kar pa ne garantira njihove nepristranskosti in objektivnosti. Razloga za alkotest ni bilo, saj ni povzročil nobene nesreče z materialno ali drugo škodo niti bil udeležen v dogodku, ker ni bil voznik. V njegovem primeru pa so bile kršene tudi določbe Ustave in ZP-1, saj je bil zaslišan pred izdajo sodbe, ni pa bilo upoštevano dejstvo, da ni vozil, niti ni bilo večje materialne ali druge škode ali ogrožanja drugih. Vozniško dovoljenje je tudi osebni identifikacijski dokument in je po Zakonu o osebnih listinah neodtujljivo, razen tega mu ni bila zagotovljena pravica do poštenega sojenja, upoštevani so bili le obremenilni, ne pa tudi razbremenilni dokazi, zato predlaga, da se postopek o prekršku zoper njega ustavi, saj je bilo ugotovljeno zmotno ne pa dejansko stanje, odločba pa se mora spremeniti tudi v delu, kjer mu je izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi določbe 159. člena ZP-1 višje sodišče ugotavlja, da take kršitve v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile storjene, obdolženčeva pritožba pa tudi ni utemeljena.

Glede v pritožbi zatrjevanih kršitev določb postopka o prekršku višje sodišče ugotavlja, da take kršitve v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile storjene. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženčevega zagovora, namreč ni podana kršitev določb postopka iz 3. alinee prvega odstavka 155. člena ZP-1, kot to uveljavlja pritožnik, saj je ta kršitev podana le v primeru, če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku. V obravnavanem primeru pa je bil obdolženec v postopku o prekršku zaslišan in so mu bile tako dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Prav tako ne gre za kršitev določb postopka o prekršku, ker so bili v postopku kot priče zaslišani policisti, ki so ugotovili obravnavano kršitev. Glede zasliševanja prič se v rednem sodnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku – ZKP (67. člen ZP-1), le-ta pa v 235. členu le določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti, in obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam zahteva. Ob smiselni uporabi 234. člena ZKP pa se tako za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah. S tem, ko je sodišče prve stopnje kot priči zaslišalo policista, ki sta ugotavljala okoliščine obravnavane kršitve, tako niso bile kršene določbe postopka o prekršku, ki jih uveljavlja pritožnik v svoji pritožbi. Ker je že sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločitve tudi po oceni višjega sodišča navedlo podrobno razloge, zakaj obdolženčevemu zagovoru in izpovedbi v postopku zaslišane priče ni moglo slediti, tem razlogom pa tudi ni mogoče odreči razumnosti, so obdolženčeve pritožbene navedbe o tem, da je bilo dejansko stanje inkriminiranega prekrška v postopku pred sodiščem prve stopnje nepravilno ugotovljeno, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je bil obdolženec kot voznik udeležen v cestnem prometu in kot tak je bil dolžan opraviti odrejeni preizkus alkoholiziranosti, glede na to, da je le-tega odklonil, pa je storil prekršek, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe o prekršku. Ker je za obravnavano kršitev bila obdolžencu izrečena že itak najnižja v zakonu predpisana globa za ta prekršek (po določbi 17. člena ZP-1 je bilo v času storitve prekrška obdolžencu mogoče izreči globo do 1.200,00 eurov), stranska sankcija kazenskih točk pa v predpisanem številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je bilo odločitev sodišča prve stopnje v celoti potrditi kot pravilno in zakonito, obdolženčevo pritožbo pa zavrniti kot neutemeljeno.

Ostalih v pritožbi zgolj na splošno uveljavljanih kršitev pa višje sodišče ni preverjalo, saj (ne)utemeljenosti takih pritožbenih razlogov niti ni mogoče preizkusiti.

Ker obdolženec s svojo pritožbo ni uspel, je na podlagi določbe 147. člena ZP-1 dolžan povrniti še stroške pritožbenega postopka v obliki sodne takse, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.


Zveza:

ZP-1 člen 67, 67/1, 69, 155, 155/1, 155/1-3.
ZKP člen 234, 235.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4ODI0