<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 455/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:PRP.455.2010
Evidenčna številka:VSL0066530
Datum odločbe:06.07.2010
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - prisilna izterjava globe

Jedro

Zdravstveno stanje kot takšno ne more biti razlog, da bi bila storilcu prikrajšana pravica do nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ker so kljub okoliščini, da je invalid III. kategorije s številnimi omejitvami, vseeno številna dela, ki jih lahko opravlja, zaradi česar okoliščina, da mu center za socialno delo ne najde ustreznega izvajalca glede na njegove zdravstvene omejitve, ne more biti razlog, da se mu odreče pravica, ki mu po zakonu pripada.

Sodišče je ob vložitvi predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist dolžno ugotoviti, ali storilec prekrška, ki je predlagal nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist, dejansko živi v takšnih premoženjskih in osebnih okoliščinah, da glede na te okoliščine ne zmore plačati globe, ne da bi bilo z njenim plačilom ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Zaradi ugotovitve teh okoliščin sme sodišče zahtevati tudi poročilo centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec dejansko živi, pri čemer pa je po stališču sodne prakse pri odločitvi za nadomestitev globe, izrečene v višini 40,00 eurov, kakršna je bila z odločbo o prekršku prekrškovnega organa storilcu tudi izrečena, z opravo nalog v splošno korist nujno upoštevati strošek, ki nastane pri organizaciji nalog v splošno korist in je nesorazmeren glede na višino izrečene globe, ki se nadomešča, zaradi česar naj bi sodišče v postopku nadomestitve globe posebej preizkusilo, ali je glede na višino izrečene in neplačane globe smotrno dovoliti nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist.

Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist je namenjena le osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja in svoje plačilne zmožnosti ne zmorejo plačati globe, ne pa osebam, ki tega nočejo storiti, pri čemer je povsem razumljivo, da se plačilo izrečene globe za prekršek, tudi globe v najnižjem znesku, ki se lahko predpiše za posameznika, odraža v premoženjskem stanju storilca.

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog storilca za nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, s katerim bi nadomestil globo v znesku 40,00 eurov, izrečeno z odločbo prekrškovnega organa mestnega redarstva z dne 10. 12. 2008, ker se mu ne more najti izvajalske organizacije, ki bi ga bila pripravljena sprejeti glede na njegove zdravstvene težave, zaradi česar bo prekrškovni organ nadaljeval postopek izvršitve s postopkom prisilne izterjave globe.

V pravočasni pritožbi proti temu sklepu storilec uveljavlja, da je izpodbijani sklep, ki temelji na sporočilu centra za socialno delo, ki je sodišču v predhodnem postopku sporočil, da je bil storilec napoten na opravljanje javno koristnega dela namesto uklonilnega zapora, a zaradi zdravstvenih razlogov ni opravil vseh predvidenih ur dela, zaradi česar mu ni možno najti izvajalske organizacije, ki bi ga bila pripravljena sprejeti glede na njegove zdravstvene težave, neutemeljen, saj je invalid III. kategorije s številnimi omejitvami in je bil po opravljenem specialističnem pregledu medicine dela napoten v dom starejših občanov, kjer je z delom nastopil 1. 2. 2010 in po tridnevnem čiščenju snega zaradi hudih bolečin v zapestju šel k zdravniku, ki mu je odredil najmanj dvodnevni počitek, kar je javil v dom starejših, osebni zdravnik pa ga je napotil h koordinatorki pri centru za socialno delo, ki se je strinjala, da ravna po zdravnikovih navodilih, vendar mu je rekla, da se sam odloča; namen je imel dva dni počivati in se na delo vrniti v ponedeljek, tako da meni, da ni po svoji volji ali krivdi prenehal z družbeno koristnim delom v domu za starejše, saj ga koordinatorka ni opozorila, da bi lahko trpel kakšne pravne posledice oziroma izgubil pravico, on pa je čakal na odločitev, pri čemer od koordinatorke ni dobil nadaljnjih navodil; njegovo zdravstveno stanje ne more biti razlog, da bi mu bila prikrajšana pravica do nadomestitve uklonilnega zapora z opravo nalog v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti, saj so številna dela, ki jih lahko opravlja, in okoliščina, da center za socialno delo ne najde ustreznega izvajalca glede na njegove zdravstvene omejitve, ne more biti razlog, da se mu odreče pravica, ki mu po zakonu pripada.

Pritožba storilca ni utemeljena.

Višje sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v skladu z določbo 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) in v okviru uveljavljanih pritožbenih navedb ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga storilca, da se mu globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, pravilna in zakonita, vendar ne iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje namreč navedlo, da je v postopku nadomestitve globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pozvalo center za socialno delo, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela, ki bi ga storilec opravil namesto plačila globe, koordinator za izvajanje nadomestne kazni zapora pa je sodišče obvestil, da storilec zaradi zdravstvenih težav ni opravil vseh predpisanih delovnih ur v drugih predhodnih postopkih izvajanja nalog v splošno korist, ko je bil napoten na izvajanje kazni na komunalo, zaradi česar mu ne more najti izvajalske organizacije, ki bi ga bila pripravljena sprejeti glede na njegove zdravstvene težave, saj zdravstveni razlogi ne morejo biti odločilni za neugoditev storilčevemu predlogu, zaradi česar storilec utemeljeno uveljavlja, da njegovo zdravstveno stanje kot takšno ne more biti razlog, da bi mu bila prikrajšana pravica do nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ker so kljub okoliščini, da je invalid III. kategorije s številnimi omejitvami, vseeno številna dela, ki jih lahko opravlja, zaradi česar okoliščina, da mu center za socialno delo ne najde ustreznega izvajalca glede na njegove zdravstvene omejitve, ne more biti razlog, da se mu odreče pravica, ki mu po zakonu pripada. V skladu z določbo drugega odstavka 20. člena ZP-1 lahko storilec, ki mu uklonilni zapor ni bil določen, vloži predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe, in se v postopku prisilne izterjave uporabljajo določbe petega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena, ki določajo, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer se obseg in vsebina nalog določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče, v trajanju najmanj 40 in največ 400 ur, pri tem pa rok, v katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev. Drugi odstavek 20. člena ZP-1 tako omogoča storilcu, ki mu uklonilni zapor ni bil določen, da se izogne prisilni izterjavi globe na ta način, da opravi določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer mora predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe vložiti najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe, kot je ravnal tudi storilec v obravnavanem primeru. Sodišče pa je ob vložitvi predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist dolžno ugotoviti, ali storilec prekrška, ki je predlagal nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist, dejansko živi v takšnih premoženjskih in osebnih okoliščinah, da glede na te okoliščine ne zmore plačati globe, ne da bi bilo z njenim plačilom ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati (tretji odstavek 202.c člena ZP-1). Zaradi ugotovitve teh okoliščin sme sodišče zahtevati tudi poročilo centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec dejansko živi, pri čemer pa je po stališču sodne prakse pri odločitvi za nadomestitev globe, izrečene v višini 40,00 eurov, kakršna je bila z odločbo o prekršku prekrškovnega organa storilcu tudi izrečena, z opravo nalog v splošno korist nujno upoštevati strošek, ki nastane pri organizaciji nalog v splošno korist in je nesorazmeren glede na višino izrečene globe, ki se nadomešča, zaradi česar naj bi sodišče v postopku nadomestitve globe posebej preizkusilo, ali je glede na višino izrečene in neplačane globe smotrno dovoliti nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist. Glede na navedeno je torej za ugotovitev utemeljenosti vloženega predloga storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist odločilno njegovo premoženjsko stanje, tega pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni v ničemer ugotavljalo, glede zdravstvenih razlogov pa se je sklicevalo na storilčeve zdravstvene težave, ugotovljene v drugih predhodnih postopkih izvajanja nalog v splošno korist. Ker je torej v postopku nadomestitve plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti potrebno najprej ugotoviti, ali storilec dejansko živi v takšnih premoženjskih in osebnih okoliščinah, zaradi katerih ne zmore plačila globe, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati, si je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 162. člena ZP-1 preko sodišča prve stopnje pridobilo podatke o storilčevem premoženjskem stanju in ugotovilo, da je iz dohodninske odločbe storilca za leto 2008 razvidno, da je prejel 5.261,77 EUR nadomestila iz naslova obveznega PIZ, iz iste vrste dohodka v letu 2009 pa 5.431,07 EUR (dohodninska odločba za leto 2009), ugotovilo pa je tudi, da je storilec lastnik osebnega vozila znamke Renault tip Megane, torej vozila, s katerim je storil uvodoma navedeni prekršek (dopis upravne enote z dne 16. 6. 2010). Glede na navedeno po mnenju pritožbenega sodišča storilec tako dejansko razpolaga s finančnimi sredstvi v taki višini, da bi lahko poravnal globo (mesečno povprečno torej 452,59 eurov dohodka, to pa je znesek, s katerim precej presega znesek denarne socialne pomoči, veljavne od 1. 7. 2009 - 226,80 eurov, določbe od 21. do 25.a člena Zakona o socialnem varstvu - ki se dodeli samski osebi), zato nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ni utemeljena. Zato so neupoštevne vse drugačne storilčeve pritožbene navedbe, saj te okoliščine v obravnavanem primeru, ob ugotovljenih storilčevih dohodkih, nimajo vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist je namreč namenjena le osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja in svoje plačilne zmožnosti ne zmorejo plačati globe, ne pa osebam, ki tega nočejo storiti, pri čemer je povsem razumljivo, da se plačilo izrečene globe za prekršek, tudi globe v najnižjem znesku, ki se lahko predpiše za posameznika z zakonom ali z odredbo Vlade Republike Slovenije (to je globa v znesku 40,00 eurov, kakršna je bila v obravnavanem primeru obdolžencu tudi izrečena), odraža v premoženjskem stanju storilca.

Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbo storilca na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je dolžan v skladu z določbami 147. člena v zvezi z določbami od 143. do 146. člena ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki mu jo bo s posebnim plačilnim nalogom v skladu z Zakonom o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje.


Zveza:

ZP-1 člen 19, 19/5, 19/6, 20, 20/2, 202c, 202c/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4ODIw