VSL sklep Cst 180/2012

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zahtevek pritožnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (redna št. 11) na predlog upnika P. d.d. dne 11.5.2012 začelo stečajni postopek nad dolžnikom, za stečajnega upravitelja imenovalo A. in ugotovilo, da le-ta opravlja naloge iz pristojnosti upravitelja kot odvetnik. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, (1) da se (po delnem poplačilu) od 11.11.2000 dalje še vedno neuspešno vodi izvršba proti dolžniku zaradi poplačila predlagateljevih 80.609,84 EUR, (2) da ima dolžnik tudi druge upnike in da sta (3) dolžnikova transakcijska računa pri N. d.d. in P. d.d. že dlje časa (pri P. d.d. od leta 2010 dalje) blokirana. Ker tako stanje traja več kot leto dni, je presodilo, da je dolžnik zaradi trajnejše nelikvidnosti insolventen, kljub temu, da ima določeno premoženje in si prizadeva, da bi svoje obveznosti do upnikov izpolnil, vendar zaradi neugodnega stanja na trgu svojih nepremičnin ne more prodati.

2. Proti temu sklepu sta vložila pritožbo tako dolžnik kot njegov družbenik M. (redna št. 18 in 19). Pritožbenega razloga nista citirala, iz vsebine (skupne) pritožbe pa izhaja, da sta uveljavljala pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava in da sta predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za začetek stečajnega postopka zavrne.

3. Pritožbo dolžnika je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28.6.2012 zavrglo (redna št. 30), pritožba družbenika pa ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na 14. člen ZFPPIPP pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti. Zato s pritožbenim poudarjanjem, da dolžnik ni insolventen, češ da je lastnik večjega števila nepremičnin, katerih vrednost bistveno presega obveznosti dolžnika, zaradi česar bi lahko postopno saniral vse kratkoročne in dolgoročne obveznosti, pritožnik ne more izpodbiti prvostopenjske presoje, da je dolžnik insolventen zato, ker je trajneje nelikviden. V skoraj enoletnem obdobju od 31.3.2011, ko je delno poplačal upnikovo terjatev (v višini 58.260,00 EUR), tja do 13.2.2012, ko je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka, ni uspel poravnati preostalih 80.609,84 EUR. Pritožbeno stališče, da „je s plačilom 58.260,00 EUR dolžnik pretrgal časovno obdobje, ki bi ga bilo mogoče všteti v čas, potreben za določitev insolventnosti“, nima opore v zakonu.

5. Pritožnikovo stališče, da bi sodišče moralo zaslišati finančnega izvedenca, ki bi pregledal poslovne knjige in druge listine, češ da sodišče nima zadostnega znanja, je ob jasni definiciji insolventnosti zaradi trajnejše nelikvidnosti iz 14. člena ZFPPIPP neutemeljeno.

6. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče zavrnilo že zato, ker pritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 481/2017
• VSL sklep Cst 257/2011
• VSL sklep Cst 242/2014