VSL sklep Cst 183/2012

Jedro

Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče izdalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 2. 2012 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem ter družbo D. d.o.o., kot kupcem katere predmet je prodaja stroja „linija spajanja F. U izvedba“ za ceno 85.000,00 EUR + DDV.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik G. d.d.. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik neutemeljeno očita kršitev načela enakopravnosti udeleženih kupcev s priviligiranjem kupca D. d.o.o. tako na sami dražbi kot tudi v postopku sklepanja pogodbe o prodaji. Na privilegiranje navedenega kupca pritožnik sklepa, ker naj bi kupec neposredno kontaktiral s stečajnim upraviteljem izven poteka dražbe. Kontakti stečajnega upravitelja s potencialnimi kupci pred dražbo niso nič neobičajnega. Nenazadnje iz samega razpisa javne dražbe izhaja, da je pred dražbo mogoč ogled strojev in opreme in da je mogoče glede predmeta prodaje pridobiti še več informacij. V taki situaciji pa se kontakt stečajnega upravitelja s potencialnim kupcem izkaže kot celo neizbežen. Po sami izvedbi javne dražbe mora stečajni upravitelj že po samem zakonu z uspelim dražiteljem skleniti pogodbo o prodaji, zato tudi kontakt z njim po dražbi izzveni kot nekaj običajnega. Iz zapisnika o javni dražbi tudi sicer ne izhaja, kako je stečajni upravitelj identificiral dražitelje, tako fizične kot pravne osebe oziroma njihove zakonite zastopnike ali pooblaščence. Nenazadnje pri navedbi prisotnega dražitelja N. P. d.o.o. sploh ni zapisa, kdo je navedeno pravno osebo na javni dražbi zastopal (direktor ali pooblaščenec). Zgolj zaradi navedenih pomanjkljivostih zapisnika o javni dražbi, pa tudi v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je stečajni upravitelj direktorja družbe D. d.o.o. legitimiral pred začetkom javne dražbe, postopku javne dražbe še ni mogoče odreči zakonitosti, še manj je mogoče sklepati na priviligiranje te družbe kot kupca. Protispisna in v nasprotju s pritožbenimi trditvami pritožnika je namreč pritožbena trditev, da se je pooblaščenec D. J. izkazal za direktorja, saj v nadaljevanju sam pritožnik navaja, da je imenovani na dražbo pristopil kot pooblaščenec in se identificiral s pooblastilom in osebno izkaznico. Če je namreč imenovani imel za zastopanje družbe D. d.o.o. na javni dražbi veljavno pooblastilo te družbe, verodostojnosti pooblastila pa pritožnik niti ne oporeka, potem ni relevantno, ali je dražbi prisostvoval tudi direktor te družbe ali ne. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da D. J. kot pooblaščenec družbe D. zgolj zato, ker je bil pred začetkom stečajnega postopka zakoniti zastopnik dolžnika, na dražbi v funkciji pooblaščenca kupca ne bi smel sodelovati, saj za tako prepoved ni podlage v določbah ZFPPIPP.

5. Na priviligiranje kupca D. d.o.o. v postopku prodaje ni mogoče sklepati niti iz pritožbenih trditev, da je bila s strani stečajnega upravitelja prodajna pogodba podpisana sedem dni po izteku zakonitega roka za sklenitev pisne pogodbe, s čimer je stečajni upravitelj kupcu podaljšal rok plačila kupnine. Pritožbeno sodišče je pritožniku že v sklepu Cst 123/2012 z dne 16. 5. 2012 pojasnilo, da za zamudo pri sklenitvi pogodbe, če je stečajni upravitelj besedilo pogodbe pripravil (8. odstavek 334. člena ZFPPIPP) izven roka za sklenitev pisne pogodbe iz šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP, ne more biti odgovoren kupec. Sicer pa je kupec po drugem odstavku 339. člena ZFPPIPP upravičen odkloniti plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen. Iz povedanega pa izhaja, da rok za plačilo kupnine kupcu s pritožbo zoper sklep sodišča o izdaji soglasja k prodajni pogodbi dejansko sedaj podaljšuje sam pritožnik. Prodajna pogodba je namreč sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Zato tudi rok za plačilo kupnine, določen v razpisnih pogojih in sami prodajni pogodbi ne more začeti teči prej, dokler se pogoj za sklenitev pogodbe ne izpolni. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da je zato, ker kupnina še ni (v celoti) plačana, pogodba razvezana po samem zakonu. Ob povedanem se pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče odkloniti izdajo soglasja k prodajni pogodbi, ker kupnina ni plačana, izkaže kot neutemeljen.

6. Iz razpisnih pogojev ni razvidno, kako se mora na javni dražbi identificirati dražitelj kot pravna oseba. Stečajni upravitelj je res šele po pozivu sodišča v juniju 2012 predložil izpisek iz uradnega registra kupca s podatki o družbi in njenem zakonitem zastopniku, toda to je storil, ker se je sodišču porajal dvom v identiteto kupca, ki pa za stečajnega upravitelja v času same dražbe in tudi kasneje očitno ni bila sporna. Glede na to ni utemeljen pritožbeni očitek, da ni šlo za identifikacijo pravne osebe kot dražitelja v skladu z razpisnimi pogoji javne dražbe.

7. Po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 1. 3. 2012 o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 123/2012 z dne 16. 5. 2012 je stečajni upravitelj sodišču v ponovljenem postopku predložil dokazila o plačilu varščine (in dela kupnine) ter sklep o registraciji družbe D. d.o.o. pristojnega sodišča v Doboju, iz katerega so razvidni podatki o družbi in njenem zakonitem zastopniku. Tako je bila v ponovljenem postopku identiteta družbe D. d.o.o. kot uspelega dražitelja na javni dražbi in kupca stroja „linija spajanja F. U izvedba“ kot sklenitelja prodajne pogodbe in izjavitelja, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP, ugotovljena in ni več sporna. Dejanskega stanja namreč pritožnik v tej smeri s pritožbo ne izpodbija, zato je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v šestem odstavku 341. člena ZFPPIPP.

8. Pritožbeno sodišče pritožniku ponovno pojasnjuje (kot že v sklepu Cst 123/2012 z dne 16. 5. 2012), da pritožbenih navedb o razvrednotenju nepremičnin in opreme stečajnega dolžnika zgolj s prodajo enega dela opreme, s tem pa prikrajšanju upnikov stečajnega dolžnika za poplačilo, pritožbeno sodišče ni presojalo, ker navedene trditve za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji (prvi odstavek 330. člena ZFPPIPP), v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine (drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP). To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker je le-ta postal pravnomočen, namreč v tej fazi postopka ni več podlage za presojo pravilnosti sklepa o prodaji in je sodišče nanj vezano.

9. Neutemeljeno pa pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita bistveno postopkovno kršitev po prvem odstavku 339. člena in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi bil izpodbijani sklep neobrazložen, saj nima razlogov o njegovih ugovorih, podanih v prvostopenjskem postopku zoper potek dražbe, ki jih ponavlja tudi v pritožbi. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da pritožnik pripomb na potek dražbe ni podal, pač pa je to storil upnik N. - P., d.o.o. zato ni utemeljen njegov pritožbeni očitek, da mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Kot izhaja iz gornje obrazložitve tega sklepa, je izpodbijani sklep preizkusljiv, saj je pritožnikovo nestrinjanje s potekom dražbe, izraženo šele v pritožbi in z izpodbijanim sklepom neutemeljeno že iz zgoraj navedenih materialnopravnih in procesnih razlogov, ker pa dejansko stanje glede pooblaščenca kupca na dražbi ni bilo sporno, tudi dokaznega postopka v zvezi s pravno relevantnimi dejstvi poteka dražbe ni bilo potrebno izvesti (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Tako ni utemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču o kršitvah procesnih pravil dokazovanja.

10. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 173/2019
• VSL sklep Cst 28/2011
• VSL sklep Cst 270/2013