<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 19/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.19.2012
Evidenčna številka:VSL0072359
Datum odločbe:14.03.2012
Senat, sodnik posameznik:
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti

Jedro

Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.

Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upravitelja za soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, sklenjene dne 07. 12. 2006 med prodajalcem, stečajnim dolžnikom A d.o.o. in kupcem B, katere predmet je prodaja zemljišč parc. št. 221/8 (sedaj ID 000000), parc. št. 221/9 (sedaj ID 000000) in parc. št. 221/11 (sedaj ID 000000), vse k.o. X in izgradnja objekta na teh zemljiščih (v nadaljevanju pogodba z dne 07. 12. 2006).

2. Upnik C, podružnica D je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da da soglasje k odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, navedene v uvodu te obrazložitve, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog upravitelja za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice od zgoraj navedene pogodbe, ki sta jo dne 07. 12. 2006 sklenila stečajni dolžnik kot prodajalec in B kot kupec, ker je ocenilo, da stečajni dolžnik glede na sklenjene dogovore z upnikom E, to je Kreditno pogodbo št. 100-066955, Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z dne 07. 12. 2005, cesijo terjatev dolžnika za najemnine, odstop pravic in zahtevkov po pogodbi z dne 11. 07. 2005 in kupoprodajno pogodbo z dne 07. 12. 2006, ne bi pridobil terjatve iz naslova kupnine niti terjatve iz naslova najemnin, tako da se stečajna masa ne bi povečala in se ne bi dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo. Ocenilo tudi je, da pogodba z dne 07. 12. 2006 ni vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, ker je družba F d.o.o. kot pravni naslednik kupca B (po dogovoru z dne 24. 03. 2011) dne 03. 05. 2011 na račun upnika E v celoti plačala kupnino po pogodbi z dne 07. 12. 2006, v višini 13,000.000,00 EUR.

5. Pritožnik utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da pri presoji vprašanja, ali je pogodba z dne 07. 12. 2006 vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, ni upoštevalo vseh določb pogodbe oziroma vsebine obveznosti, ki sta jih prevzeli ena in druga pogodbena stranka po navedeni pogodbi. Poleg tega je spregledalo, da je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba le tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri ?do začetka? postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti (drugi odstavek 24. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Plačilo E je bilo namreč v danem primeru opravljeno dne 03. 05. 2011, kar je po začetku stečajnega postopka. Ta je bil začet dne 23. 03. 2011.

6. Vendar pa je ne glede na navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Prvostopenjsko sodišče se je namreč ukvarjalo z vprašanjem, ali bi bili z uresničitvijo odstopne pravice doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov in pravilno zaključilo, da dejstva in okoliščine, ki jih je ugotovilo, ne utemeljujejo upraviteljevega predloga za odstop od pogodbe z dne 07. 12. 2006.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka. Upnik E je nanje opozoril v pritožbi zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice St 423/2011 z dne 07. 07. 2011. Ti pa so nedvomno takšni, da bi terjali temeljito proučitev vpliva posameznega od njih na poplačilo upnikov v primeru odstopa od pogodbe oziroma v primeru, če do odstopa ne pride. Upravitelj je v odgovoru na navedbe pritožnika v tej pritožbi upošteval le nekatera dejstva in okoliščine, ki jih je navedel upnik, ne pa vseh. Tako ni upošteval sklenjenega dogovora o odstopu vseh pravic in zahtevkov iz pogodbe, sklenjene z B ter pogodbe o odstopu terjatev iz naslova najemnih pogodb, z dne 06. 12. 2005. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s pritožnikom, ko pravi, da se obveznosti po pogodbi z dne 07. 12. 2006 niso prenesle, ker do izpolnitve pogojev za predajo objekta po tej pogodbi ni prišlo. Je pa po presoji pritožbenega sodišča pomenljivo dejstvo za odločitev, da so bile nepremičnine, zemljišča, ki so predmet pogodbe z dne 07. 12. 2006, zemljiškoknjižno že prenesena v last kupca.

8. Prvostopenjsko sodišče je tako glede na podatke, s katerimi je razpolagalo, pravilno ocenilo, da obveznosti, ki jih je dolžnik prevzemal in izhajajo iz omenjenih dogovorov, ne opravičujejo odstopa od pogodbe. Niti upravitelj niti pritožnik nasprotnega nista dokazala.

9. Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.

10. Ob povedanem se izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

11. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), uveljavljanih pa pritožnik ni konkretiziral.

12. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 24, 24/2, 166, 166/2, 166/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3MzAz