VSL sklep II Cp 2466/2011

Jedro

V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v celoti pravilno glasi:

„Nadomešča se soglasje T. P. S. k legalizaciji prizidka na parc. št. 1690/7 k.o. X.

Udeleženca sama nosita svoje stroške postopka.“

II. Udeleženca sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke k legalizaciji prizidka na parc. št. 1690/7 k.o. X, zavrnilo.

2. Zoper sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče preveč posplošeno uporabilo določbo 112. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in se rešilo odločanja v zadevi z obrazložitvijo, da sodišče odloča v postopku za ureditev razmerij med solastniki samo v primeru rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini. Nasprotna udeleženka ni ugovarjala dejstvu, da je na solastni parceli sam zgradil prizidek, katerega tudi izključni investitor je bil, objekt pa je bil zgrajen že pred več kot desetimi leti. Postavitvi objekta nasprotna udeleženka ni nasprotovala. V konkretnem primeru ne gre za gradnjo prizidka ali nadgradnjo oziroma preureditev nepremičnine, na kar se sklicuje sodišče. Vse je že narejeno. O izgradnji prizidka je bilo doseženo soglasje med solastnikoma zemljišča. Vseh 10 let nasprotna udeleženka objektu ni nasprotovala. Gre le za formalno legalizacijo že zgrajenega objekta, soglasje pa mora podati tudi nasprotna udeleženka, kot formalna solastnica zemljišča. Objekt ni v solastnini, ampak v izključni lasti predlagatelja, gre le za formalni postopek izdaje soglasja formalnega solastnika zemljišča. Nasprotna udeleženka dopušča možnost, da bo ob določenih pogojih podpisala soglasje, gre torej zgolj za šikano z njene strani. Dobroverni lastniški posestnik druge polovice na katerem prizidek stoji, lahko takoj uveljavlja stavbno pravico. Ker je bila gradnja izvršena pred uveljavitvijo stvarnopravnega zakonika – SPZ, ima solastnik zemljišča skladno z določbo 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR le pravico zahtevati plačilo prometne cene za svoj del zemljišča, saj je od končane gradnje minilo že 10 let, torej več kot tri leta. Sicer je predlagatelj že pridobil vsa ostala zahtevana soglasja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov – ZGO – 1.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Izpostavlja, da ne drži, da graditvi prizidka ni ugovarjala. Jasno je navedla, da je predlagatelj prizidek zgradil brez njene vednosti v času, ko je bila v bolnici. Takoj ga je seznanila, da se s postavitvijo prizidka ne strinja. Prizidek je tudi delno financirala (sofinancirala je prvotno teraso). Od postavitve prizidka, od oktobra 2002, še ni minilo 10 let. Prizidek je na podlagi 8. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ v solasti udeležencev. Nima nobenega interesa šikanirati predlagatelja. V februarja 2003 je bila izdana odločba o rušenju, torej pred potekom treh let po izgradnji prizidka, zato se predlagatelj ne more sklicevati na 25. člen ZTLR.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Udeleženca sta solastnika parcele št. 1690/7 k.o. X, na kateri stoji (tudi) prizidek (k hiši P.), ki je nelegalna (črna) gradnja. Predlagatelj je sprožil postopek legalizacije, v katerem nastopa kot investitor gradnje. Med drugim mora v postopku priložiti tudi dokazilo o pravici graditi (četrti odstavek 54. člena, 56. člen ZGO-1), v konkretnem primeru je to soglasje predlagateljice, kot solastnice zemljišča, k legalizaciji (67. člen SPZ). Predlagateljica soglasja ne želi podati, predlog, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti njeno soglasje, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo „ker legalizacija prizidka predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega pa je potrebno soglasje vseh solastnikov, za nadomestitev soglasja s strani sodišča pa ni zakonske podlage.“

6. Vprašanje torej je, ali je možno soglasje nasprotne udeleženke nadomestiti v nepravdnem postopku v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki (112. - 117. čl. ZNP), torej ali gre za primer, ki ga je mogoče umestiti pod določbo 112. člena ZNP (v zvezi s 67. členom SPZ), ki določa, da v postopku za ureditev razmerij med solastniki odloča sodišče, če ni bilo med solastniki doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini.

7. Ni sporno, da je prizidek dokončan, zato ne gre za nadomeščanje soglasja k dograditvi, nadgradnji ali preureditvi nepremičnine, stvar se ne spreminja. Nasprotna udeleženka je vedela, da se na solastni nepremičnini gradi, rušitve gradbenega objekta ni zahtevala (25. člen ZTLR), niti ni kako drugače uveljavljala varstva svoje pravice na delu stvari (100. člen SPZ). Ne more se sklicevati na upravno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, UE Ljubljana z dne 21. 02. 2003, ki predlagatelju nalaga odstranitev prizidka. Ta varuje javnopravni interes in ne zasebnega. Glede na vse povedano, pritožbeno sodišče meni, da gre v konkretnem primeru pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, torej za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ). Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena. Pri tem je potrebno povedati, da se z nadomestitvijo soglasja in z morebitno legalizacijo, solastninska razmerja med udeležencema na parceli 1690/7 k.o. X in s tem tudi na njej zgrajenem prizidku, ne bodo spremenila, kljub temu, da upravni organ kot investitorja vodi le predlagatelja. Le institut stavbne pravice omogoča imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino (256. do 265. člen SPZ), pri čemer predlagatelj stavbne pravice na delu nepremičnine v solasti nasprotne udeleženke ni pridobil. Sicer velja določilo 8. člena SPZ, ki vsebuje načelo povezanosti zemljišča in objekta in določa, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine. Koliko je kdo od udeležencev prispeval h gradnji prizidka (ali hiše P.), ni predmet tega postopka in bo moral ta vprašanja predlagatelj urejati z nasprotno udeleženko v drugih postopkih.

8. Posel je tudi nujen in nasprotna udeleženka ni izkazala nobenega pravno utemeljenega razloga, da temu ni tako. Če ne bo njenega soglasja, do legalizacije ne bo prišlo, prizidek bo porušen oziroma najmanj neuporaben (z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor OE Ljubljana z dne 21. 02. 2003, so bila namreč prepovedana dejanja – priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; dodelitev hišne številke; njegova uporaba; promet z njim itd.) Legalizacija objekta je nedvomno v korist obeh udeležencev, tudi nasprotne udeleženke, ki je, kot rečeno, solastnica parcele z vsem kar je na njej, torej tudi prizidka. Z nadomestilom njenega soglasja k legalizaciji in s samo (morebitno) legalizacijo, ne bo povzročeno stanje, v katerem bi bila oškodovana njena lastninska pravica, iz razlogov kot je bilo že pojasnjeno.

9. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje sicer pravilno ugotovilo, napačno pa je uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izdalo sklep, s katerim je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke k legalizaciji spornega prizidka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V zvezi z odločitvijo še pripominja, da zahtevek kot ga je predlagatelj postavil (da mu je nasprotna udeleženka dolžna dati soglasje k legalizaciji v osmih dneh, sicer takšno soglasje nadomešča ta sodna odločba), ni predlog kakršen se lahko postavi v nepravdnem postopku, zato ga je pritožbeno sodišče ustrezno preoblikovalo (v nepravdnih postopkih sodišče ni strogo vezano na postavljeni zahtevek, saj predvsem ureja razmerja med prizadetimi osebami; primerjaj tudi 21. člen ZNP). Sicer pa v trditveni podlagi predlagatelj sam pojasnjuje, da predlaga izdajo sklepa, ki bo nadomestil soglasje nasprotne udeleženke. V izrek tudi ni povzelo predloga v delu, da se nadomešča soglasje k legalizaciji prizidka „ki ga je z njenim soglasjem sam investiral“, saj to v izrek ne sodi (niti kot povedano, za odločitev o nadomestitvi soglasja ni bistveno, v kakšni višini je kdo prizidek financiral).

10. Na podlagi določbe 1. odst. 35. člena ZNP je pritožbeno sodišče še odločilo, da stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške, udeleženca nosita sama.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 973/2004
• VSL sklep II Cp 1634/93
• VSL sklep II Cp 262/94