VSL sklep Cst 302/2011
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2011:CST.302.2011 |
| Evidenčna številka: | VSL0064615 |
| Datum odločbe: | 24.11.2011 |
| Področje: | STEČAJNO PRAVO |
| Institut: | upravljanje stečajne mase - soglasje k poslom upravljanja - sklenitev sodne poravnave - nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave - zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave |
Jedro
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrže predlog stečajne upraviteljice z dne 28. 09. 2011 za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave.
Obrazložitev
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dalo pisno soglasje k sodni poravnavi z dne 22. 09. 2011, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Celju med stečajnim dolžnikom in G. s.p. v zadevah II Pg 1811/2009 in I Pg 1344/2009.
2. Zoper sklep se je pritožil upnik RS, uveljavljal je napačno uporabo materialnega prava, zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka, s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pridobitev soglasja sodišča k poslom upravljanja stečajne mase iz 1. odstavka 322. člena ZFPPIPP ima pomen zaradi varovanja interesa upnikov stečajnega dolžnika. V dveh primerih, določenih v 1. odstavku 322. člena ZFPPIPP (oddajanja v najem premoženja stečajnega dolžnika in nalaganja denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika) je soglasje sodišča pogoj za veljavno sklenitev pogodbe (primerjaj z določbo 19. člena OZ).
5. Pritožbeno sodišče po vpogledu v predlog stečajne upraviteljice in priloženo sodno poravnavo, glede sklenitve katere je sodišče podalo soglasje, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svoje izdano soglasje zmotno oprlo na določbo 2. odstavka 322. člena ZPP, ker predmet poravnave ni noben izmed poslov upravljanja, ki jih določa 1. odstavek 322. člena ZFPPIPP. Zato pritožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
6. Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev (320. člen ZFPPIPP). Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
7. Pritožnik v konkretnem primeru opozarja, da terjatev upnice, s katero je bila sklenjena sodna poravnava, še ni bila preizkušena v stečajnem postopku ter, da s tem, ko je postala predmet poravnave, ni bila podvržena preizkusu upnikov, ki bi se o njej lahko izrekli z ugovorom o prerekanju terjatev v skladu s 63. členom ZFPPIPP. Nedvomno je, da nobeno soglasje sodišča upravitelju ne more nadomestiti sklepa o preizkusu terjatev, vendar pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na konkretne očitke pritožnika o učinkih izdanega soglasja sodišča k sodni poravnavi. Ocenjuje namreč, da za predlog stečajna upraviteljica ni imela podlage v določbi 2. odstavka 322. člena ZFPPIPP niti v kakšni drugi določbi zakona. Njena odločitev o umiku tožb zoper upnico na plačilo denarnih terjatev ne terja soglasja sodišča, prav tako ne odločitev upnice, da umakne prijavo terjatve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog kot nedovoljen zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 16.05.2012
