VSL sklep Cst 244/2011

Jedro

ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba z dne 26. 07. 2011 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 3. in 4. alineji 2. točke izreka potrdi.

II. Pritožbi z dne 28. 07. 2011 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka spremeni tako, da mora upravitelj vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve upnika J. d.o.o. v znesku 161.900,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 3.233,57 EUR ter tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica za zavarovanje te terjatve prenehala ali da ne obstaja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 30. 05. 2011, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je odločilo še o priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah (2. točka izreka) upnikov L. d.o.o., O. d.o.o., B. M. d.d. (3. alineja 2. točke izreka), S. d.o.o. (4. lineja 2. točke izreka), Č. d.o.o., F. d.o.o. in I. A. s.p. Sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo, da je priznana terjatev upnika B. M. d.d. za plačilo 176.270,84 EUR s pp in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, in sicer na terjatvi stečajnega dolžnika do dolžnika O. K., J. d.o.o. in V. G. d.o.o. ter na nepremičnini parc. št. 2089/2, vpisani v vl. št. 452 k.o. X in upravitelju naložilo, da terjatev prednostno plačalo iz tega premoženja (3. alineja 2. točke izreka). Sklenilo je tudi, da je priznana terjatev S. d.o.o. za plačilo 100.680,72 EUR s pp in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, in sicer na terjatvi stečajnega dolžnika do dolžnika O. K., J. d.o.o. in V. G. d.o.o., na nepremičnini parc. št. 2089/2, vpisani v vl. št. 452 k.o. Y in upravitelju naložilo, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja (4. lineja 2. točke izreka).

2. S pritožbo z dne 26. 07. 2011 je upnik J. d.o.o. izpodbijal 3. in 4. alinejo 2. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; nadalje: ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. S pritožbo z dne 28. 07. 2011 je upnik J. d.o.o. izpodbijal 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na njegovo terjatev pod zap. št. 48, in sicer v delu, v katerem je sodišče odločilo, da mora zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v drugem postopku uveljavljati upnik. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da mora v delu glede njegove terjatve 161.900,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 3.233,57 EUR ter glede ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve, zahtevek uveljavljati upravitelj, podrejeno pa, da odločitev v tem obsegu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožba z dne 26. 07. 2011 ni utemeljena. Pritožba z dne 28. 07. 2011 je utemeljena.

Glede pritožbe z dne 26. 07. 2011

5. Upnik s to pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da sta priznani terjatvi upnikov B. M. d.d. in S. d.o.o. in ločitveni pravici, s katerima sta zavarovani njuni terjatvi, na terjatvi stečajnega dolžnika do družbe J. d.o.o. in se upravitelju naloži, da terjatve prednostno plača iz tega premoženja. Navaja, da terjatev stečajnega dolžnika do družbe J. d.o.o. ne obstoji, zaradi česar tudi ločitvena pravica na tej terjatvi ne obstoji.

6. Po presoji pritožbenega sodišča z navedeno trditvijo ni mogoče uspešno izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic po 304. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami; nadalje: ZFPPIPP). Vprašanje, ali je upnik hkrati tudi dolžnik stečajnega dolžnika, namreč ne predstavlja okoliščine, ki bi vplivala na položaj pritožnika kot upnika v tem stečajnem postopku. Navedeno pomeni, da sodišče v stečajnem postopku sklepa o priznanju ločitvene pravice ne preizkuša v tej smeri, temveč bo to lahko predmet drugih postopkov.

7. Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo z dne 26. 7. 2011 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 3. in 4. alinejo 2. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Glede pritožbe z dne 28. 07. 2011

8. Upnik J. d.o.o. v pritožbi navaja, da je v končnem seznamu preizkušenih terjatev (pod št. 48), ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, napačno navedeno, da zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve uveljavlja upnik. Zatrjuje, da njegova terjatev iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve, v višini 161.900,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in morebitnimi stroški izvira iz dogovora z dolžnikom v Dodatku h gradbeni podizvajalski pogodbi št. 09-10/002/2009 z dne 27. 10. 2009, ki je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 931/09 z dne 29. 10. 2009, glede zapadlosti (02. 05. 2010) pa v zvezi z notarskim zapisom SV 74/10 z dne 29. 10. 2009. Navaja, da izvira prijavljena terjatev upnika iz notarskega zapisa, ki je neposredno izvršljiv ter zato predstavlja izvršilni naslov. Pogodbenika sta se v Sporazumu o zavarovanju terjatve dogovorila tudi, da se terjatve z vsemi pripadki zavarujejo z vknjižbo skupne hipoteke v korist upnika in z zaznambo neposredne izvršljivosti tega notarskega zapisa na nepremičnini parc. št. 2089/2, vpisani pri vl. št. 452 k.o. Y. Na podlagi Sporazuma je bila opravljena vknjižba ustanovljene hipoteke na dolžnikovih nepremičninah v zemljiški knjigi. Zato je upnik v pritožbi navajal, da je sodišče prve stopnje na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev napačno odločilo, da mora zahtevek uveljavljati stečajni upnik.

9. Glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu velja, da mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (302. člen ZFPPIPP). Če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (308. člen ZFPPIPP).

10. Po presoji pritožbenega sodišča so te pritožbene navedbe utemeljene. ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu (302. člen ZFPPIPP). Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov (4. člen Zakona o notariatu v zvezi z 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). V takem primeru mora tožbo za ugotovitev neobstoja terjatve vložiti tisti, ki je terjatev prerekal. Tako velja tudi glede prerekane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (308. člen ZFPPIPP). Tudi v tem primeru mora tožbo vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal.

11. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba pritožbi z dne 28. 07. 2011 ugoditi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka spremeniti tako, da mora upravitelj vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve upnika J. d.o.o. v znesku 161.900,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 3.233,57 EUR ter glede ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve. Odločitev pritožbenega sodišča v tem delu temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 358. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep III Ips 148/2015
• VSL Sklep Cst 73/2019
• VSL sklep Cst 125/2016