<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 221/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:CST.221.2011
Evidenčna številka:VSL0064594
Datum odločbe:21.09.2011
Področje:STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:upravičeni predlagatelj - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - verjetnost terjatve - družbenik dolžnika - posojilna pogodba - posojila družbi namesto lastnega kapitala

Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom A. d.o.o. in predlagatelju naložilo povračilo stroškov predhodnega stečajnega postopka družbi A. d.o.o. v znesku 214,80 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se začne stečajni postopek, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog predlagatelja L. K. d.d. za začetek stečajnega postopka zoper družbo A. d.o.o., ker naj bi predlagatelj ne izkazal aktivne legitimacije upnika kot upravičenega predlagatelja začetka stečajnega postopka.

5. Za pritožnika ni sporno, da je svojo terjatev do dolžnika utemeljeval na podlagi dveh računov, ki predstavljata stroške notarskih storitev ob izvedbi dveh dolžnikovih skupščin, da je te storitve pritožnik plačal notarki v sorazmerju z njegovim lastniškim deležem v dolžniku (v njem ima 98% lastniški delež) in da je te stroške prefakturiral v breme dolžnika z navedenima računoma. Sporno pa je bilo že v prvostopenjskem postopku, ali je pritožnik prevzel dolg dolžnika družbe A. d.o.o. za plačilo notarskih storitev v zvezi z izvedbo njegovih dveh skupščin, ali pa je šlo pri plačilu teh storitev zgolj za posojilo družbi dolžniku. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da predlagatelj ni z verjetnostjo izkazal dogovora o založitvi sredstev za notarske storitve in prefakturiranju teh stroškov na dolžnika, s tem pa tudi ne verjetnosti terjatve.

6. Po 3. točki 231. člena ZFPPIPP je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. O izkazu verjetnega obstoja terjatve je mogoče govoriti v primeru, kadar več dejstev govori v prid obstoju terjatve kot pa tistih, ki govore v prid neobstoja terjatve. Trditve predlagatelja, da je sredstva za notarske storitve za dolžnika le „založil“, kar je pravno opredeliti kot posojilo v smislu 569. člena OZ in nadaljnjih, torej sklenitev posojilne pogodbe z dolžnikom, namreč pritožnik v prvostopenjskem postopku ni verjetno izkazal. V potrditev dogovora o založitvi sredstev je predlagal zaslišanje priče G. J., za katerega se je izkazalo, da v času sklica skupščin dolžnika ni bil zaposlen pri predlagatelju in tudi ni bil prisoten pri pogovorih o načinu plačila notarskih storitev, zato ne more prepričljivo izpovedati o dogovoru glede plačila notarskih storitev. Prvostopenjsko sodišče pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo izpovedbi zakonitega zastopnika dolžnika M. S. in zakonitega zastopnika preostalega družbenika dolžnika J. S., kot tudi pisne izjave G. J. in B. J. ter zabeležke sestanka z dne 09. 05. 2011. Na predlagatelju je bilo namreč dokazno breme verjetnosti izkaza terjatve, s tem pa tudi njene podlage, zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi dogovor o predlagateljevem bremenu plačila notarskih storitev moral izkazovati dolžnik.

7. Povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da tudi v primeru, če bi šlo za posojilo dolžniku, predlagatelj ne more verjetno izkazati svoje terjatve do dolžnika. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika. Pritrditi je sicer pritožniku, da od družbenikov ni mogoče pričakovati, da bodo brez omejitev reševali nelikvidno in insolventno družbo in da se imajo družbeniki pravico odločiti za prenehanje družbe, če je le-ta v finančni krizi. Toda tega ob zgoraj obrazloženem ne morejo doseči na način, kot ga je izbral pritožnik – torej z uveljavljanjem svoje vloge kot za začetek stečajnega postopka legitimiranega predlagajočega upnika.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.


Zveza:

ZFPPIPP člen 231, 231-3.
OZ člen 569.
ZGD-1 člen 498, 498/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.05.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQzMjg2