VSL sklep Cst 287/2011

Jedro

Kot vsako drugo dejstvo je mogoče tudi z drugimi trditvami izkazati obstoj procesne predpostavke insolventnosti. Stečajni razlog je mogoče izkazati z dvema izpodbojnima domnevama ali z drugimi navedbami in dokazi. Predlagatelj pri izkazovanju insolventnosti dolžnika tako ni omejen zgolj na izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Domneve služijo lažjemu in hitrejšemu dokazovanju obstoja insolventnosti, dopuščeno pa je ugotavljanje insolventnosti tudi na drug način.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Predlagatelj je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek stečajnega postopka zavrnilo, ker upnik ni podal ustrezne trditvene podlage v smislu določil člena 14/2 točka 2 in 14/3 točka 1 ZFPPIPP, saj upnik v predlogu ne navaja ničesar glede prejemkov dolžnika. Prav tako upnik ne navaja, s kakšnim premoženjem razpolaga dolžnik, niti ne navaja točnega zneska obveznosti dolžnika. Ker z dokazi ni mogoče nadomestiti pomanjkljivih navedb, je sodišče brez izvajanja dokazov glede morebitne insolventnosti predlog zavrnilo.

5. Po določilu 14. člena ZFPPIPP je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik: 1) v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali 2) postane dolgoročno plačilo nesposoben. Dolgoročna plačila nesposobnost je opredeljena v 11. členu ZFPPIPP, in sicer kot nasprotje trajne sposobnosti izpolniti lastne obveznosti ob njihovi zapadlosti. Z drugimi besedami: gre za nezmožnost poravnati obveznosti skozi celotno obdobje obstoja, v katerem prihodki ne dosegajo in ne bodo dosegali odhodkov.

6. Da bi olajšal prepoznavanje procesne predpostavke insolventnosti dolžnika, je ZFPPIPP predvidel izpodbojne domneve (primerjaj mag. Miha Šlamberger, Insolventnost po ZFPPIPP, Pravna praksa – 2008, št. 5, GV Založba). V primeru osebnega stečaja je ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 14. člena opredelil domnevo trajne nelikvidnosti za potrošnika. Pri tem loči zaposlenega dolžnika oziroma dolžnika, ki plačila prejema občasno, in nezaposlenega dolžnika brez rednih prejemkov. Da bi bilo mogoče ugotoviti finančno stanje dolžnika, je treba predložiti poročilo o premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, ali je podan stečajni razlog (384. člen ZFPPIPP). Tudi za potrošnika je pomembno dvomesečno „zamudniško“ obdobje. Prvi del pogoja je izpolnjen takrat, ko je dolžnik v zamudi s plačilom ene ali več svojih obveznosti najmanj 2 meseca. Drugi, prav tako kumulativno določen pogoj, pa je izpolnjen takrat, ko zamujena plačila presegajo trikratnik dolžnikove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih redno prejema v obdobjih, ki niso daljša od 2 mesecev. Kot vsako drugo dejstvo je mogoče tudi z drugimi trditvami izkazati obstoj procesne predpostavke insolventnosti. Stečajni razlog je mogoče izkazati z dvema izpodbojnima domnevama ali z drugimi navedbami in dokazi. Predlagatelj pri izkazovanju insolventnosti dolžnika tako ni omejen zgolj na izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Domneve služijo lažjemu in hitrejšemu dokazovanju obstoja insolventnosti, dopuščeno pa je ugotavljanje insolventnosti tudi na drug način.

7. 232. člen ZFPPIPP določa, kaj mora vsebovati predlog za začetek stečajnega postopka, med drugim opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih (2. točka prvega odstavka cit. člena). Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik, mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot 2 meseca (četrti odstavek cit. člena). 384. člen ZFPPIPP pa določa, da mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja, in sicer v skladu s 3. točko tretjega odstavka tega člena ga mora priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja. V tem okviru je torej potrebno porazdeliti trditveno in dokazno breme med obe stranki predhodnega postopka. Če se upnik ni opiral na domneve iz 2. točke drugega odstavka in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, še ne pomeni, da ni podal ustrezne trditvene podlage za ugotavljanje insolventnosti dolžnika. Presoditi je potrebno konkretne navedbe v vsakem posameznem primeru.

8. Predlagatelj je navajal, da ima do dolžnika terjatev iz naslova glavnice in obresti na dan 08. 03. 2011 v višini najmanj 323.000,00 EUR, navedel je tudi posamezne zneske iz različnih pravnih naslovov, v večini primerov je navedel tudi datum zapadlosti posameznega zneska. Poleg tega je navedel, da je na račun dolga prejel dne 20. 12. 2010 znesek 3.352,48 EUR in dne 14. 01. 2011 znesek 71.201,20 EUR, kar pa seveda ne dosega višine celotnega dolga. Navedel je še, da je dolžnik v zamudi s plačilom več kot 2 meseca, da je plačilno nesposoben, saj ima račune blokirane in na njih ni rednih prilivov. Dolžnik naj tudi ne bi imel dovolj premoženja za poplačilo svojih obveznosti. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je poleg neplačanih računov in s tem odprtih zapadlih terjatev tudi blokada transakcijskega računa močan indic za insolventnost dolžnika, čeprav sama po sebi še ne predstavlja stečajnega razloga. Poročilo o premoženjskem stanju dolžnika pa je glede na določilo 3. točke tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP na naroku za začetek postopka osebnega stečaja dolžan predložiti dolžnik.

9. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo materialno pravdno vodstvo in kršilo 285. člen ZPP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Če je menilo, da so predlagateljeve trditve o insolventnosti dolžnika nepopolne, bi moralo na naroku zahtevati potrebna pojasnila, da se ugotovita dejansko stanje in pravno razmerje, pomembni za odločbo. V luči definicije insolventnosti po 14. členu ZFPPIPP namreč predlagateljeve navedbe niso v tolikšni meri nepopolne, da bi opozarjanje na njihove pomanjkljivosti pomenilo preseganje meje, do katere seže materialno procesno vodstvo. Z izvajanjem svoje razjasnjevalne dolžnosti sodišče ne bi poseglo v pravico druge stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem. Sodnik ne krši svoje nepristranskosti, če stranke opozori, da niso navedle odločilnega dejstva. Sodišče mora s svojimi vprašanji nadgraditi navedbe, ki sta jih stranki že podali (ne sme pa samo zapolnjevati vrzeli v dejanskih navedbah ali spodbujati stranke k spremembi navedb). Če ni sodišče pred narokom ocenilo, da je predlog formalno nepopoln ali da je nesklepčen do te mere, da dopolnitev ni možna, mora na naroku v okviru materialnega procesnega vodstva spodbuditi stranke, da dopolnijo navedbe o pravotvornih dejstvih. Šele ko je sodišče udejanilo svojo razjasnjevalno funkcijo, pride v poštev razsojanje po trditvenem in dokaznem bremenu glede insolventnosti, ki je v prvi vrsti na upniku.

10. Pritožbeno sodišče še pripominja, da po uveljavitvi ZFPPIPP obstoj več upnikov ni več pogoj za začetek stečajnega postopka (prim. prvi odstavek 100. člena ZPPSL in ZFPPIPP).

11. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati procesne in materialno pravne predpostavke insolvenčnega postopka. Pri tem bo moralo upoštevati pravila o materialnem procesnem vodstvu ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot izhajajo iz gornje obrazložitve.

Datum zadnje spremembe:

14.02.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 936/2012
• VSL Sklep Cst 205/2018
• VSL Sklep Cst 482/2019