VSL sklep Cst 253/2011

Jedro

Izključitveni razlogi za članstvo v upniškem odboru iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP so določeni zaradi preprečitve nasprotja interesov med posameznim upnikom kot članom upniškega odbora in upniškim odborom kot organom vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki zastopa njihove interese v stečajnem postopku, to pa je čim boljše poplačilo vseh upnikov. V primeru povezanih družb je nasprotje interesov prepoznati v možnosti, da bi upnik z odločanjem v upniškem odboru ne zasledoval interesov vseh upnikov stečajnega dolžnika, pač pa interese lastnika upnika in stečajnega dolžnika. S tem, ko je vodenje poslov in zastopanje upnika, ki je v stečaju, prevzel stečajni upravitelj, pa je izključen tudi vpliv lastnika upnika (kot obvladujoče družbe v odnosu do upnika) na odločitve upnika v upniškem odboru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče oblikovalo upniški odbor, v katerega je za člana imenovalo tudi upnika G., d.o.o., – v stečaju.

2. Zoper navedeni sklep v delu, v katerem je sodišče v upniški odbor imenovalo zgoraj navedenega upnika, se je pravočasno pritožil upnik N., d.d. Meni, da so pri navedenem upniku podani izključitveni razlogi po 3. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP in da gre med stečajnim dolžnikom in tem upnikom za povezani družbi po 527. členu ZGD-1. Sicer pa pritožnik sumi, da gre pri terjatvi družbe G., d.o.o., za situacijo iz 498. člena ZGD-1 in da torej družba sploh nima statusa upnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da družbo G., d.o.o. - v stečaju razreši članstva v upniškem odboru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik uveljavlja pri imenovanem članu upniškega odbora družbi G., d.o.o., - v stečaju izključitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ker je bila edini družbenik v času od 15. 5. 2007 do 18. 2. 2011 družba S., prav tako pa je delničar stečajnega dolžnika P., d.d., ista družba S. in gre torej za povezani družbi v smislu 427. člena ZGD-1.

5. Pritožbeno sodišče po vpogledu na spletnih straneh AJPES-a pri družbi G., d.o.o., ugotavlja, da se je zoper to družbo dne 11. 4. 2011 začel stečajni postopek in da je bil na dan začetka stečajnega postopka edini družbenik te družbe od 18. 2. 2011 dalje družba C.

6. Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je po 245. členu ZFPPIPP prenehanje pooblastil dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastil poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov, pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP pa pridobi upravitelj. S tem je prekinjena kontinuiteta vplivanja družbenikov oziroma lastnikov na imenovanje poslovodstva družbe, popolna neodvisnost od preteklih ravnanj stečajnega dolžnika pa se odraža tudi v pravici stečajnega upravitelja do izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (prvi odstavek 276. člena ZFPPIPP), opravljenih pred začetkom stečajnega postopka, vse z namenom čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Nenazadnje je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti izključno zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP).

7. Izključitveni razlogi za članstvo v upniškem odboru iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP so določeni zaradi preprečitve nasprotja interesov med posameznim upnikom kot članom upniškega odbora in upniškim odborom kot organom vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki zastopa njihove interese v stečajnem postopku, to pa je čim boljše poplačilo vseh upnikov. V primeru povezanih družb je nasprotje interesov prepoznati v možnosti, da bi upnik z odločanjem v upniškem odboru ne zasledoval interesov vseh upnikov stečajnega dolžnika, pač pa interese (v obravnavanem primeru glede na zatrjevano povezanost upnika G., d.o.o., - v stečaju in stečajnega dolžnika P., d.d., preko skupnega lastnika) lastnika upnika in stečajnega dolžnika. S tem, ko je vodenje poslov in zastopanje upnika, ki je v stečaju, prevzel stečajni upravitelj, pa je izključen tudi vpliv lastnika upnika (kot obvladujoče družbe v odnosu do upnika) na odločitve upnika v upniškem odboru. Sicer pa tudi iz zgornjih ugotovitev pritožbenega sodišča izhaja, da lastnika upnika G., d.o.o., in stečajnega dolžnika P., d.d., nista več enaka. Kakršnekoli drugačne povezanosti upnika in stečajnega dolžnika (razen preko skupnega lastnika) pa pritožnik niti ne zatrjuje.

8. Zgolj v pritožbi navrženemu sumu, da upnik morda sploh nima statusa upnika, če gre pri njegovi terjatvi za situacijo iz 498. člena ZGD-1, pritožbeno sodišče ne more slediti. Stečajni dolžnik je registriran v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe in ne družbe z omejeno odgovornostjo. Le za slednje pa velja določilo 498. člena ZGD-1. Posledice iz 498. člena ZGD-1 se torej na upnikovo terjatev ne morejo raztezati, saj upnik ni družbenik stečajnega dolžnika.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi ob zgoraj obrazloženem izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

14.02.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 151/2016
• VSL sklep Cst 519/2015
• VSL sklep Cst 16/2014